Želje anketirancev za prihodnost glede načina dela zaposlenih, ki sodi na področje kulture adhokracije: danes je na tretjem mestu (SV=17,53) in tudi za prihodnje zaposleni želijo, da ostane podobno. Model dela z ljudi, ki temelji na kulturi adhokracije, poimenujeta Cameron in Quinn »odprti model«. Model spodbuja uresničevanje idej zaposlenih, njihovo ustvarjalnost, vizionarstvo in tveganje.
V Splošni bolnišnici Celje v zdravstveni negi pri delu z zaposlenimi torej prevladujeta organizacijski kulturi klana in hierarhije, pri obstoječi organizacijski kulturi pa lahko opazimo tudi močno organizacijsko kulturo trga. Zanimivo je, da si anketiranci želijo, da se v bodoče ta oblika organizacijske kulture zmanjša (razlike med
fleksibilnost in diskrecija
Kultura hierarhije Kultura trga Kultura adhokracije _ _ _ _ obstoječa organizacijska kultura
obstoječo in želeno stopnjo usmerjenosti na trg pri delu z zaposlenimi v zdravstveni negi so statistično značilne; t=5,01; p=0,000), želijo pa si tudi krepitev organizacijske kulture klana (t=-2,76, p=0,007). Si pa zaposleni v zdravstveni negi ne želijo sprememb glede na obstoječe stanje pri hierarhiji in adhokraciji.
7.1.5 Povezovalni dejavniki
V četrtem sklopu, ki prikazuje lepilo organizacije (povezovalni dejavniki), prevladujejo trditve, ki nakazujejo kulturo tipa hierarhija (SV=28,66), sledijo kultura klana (SV=27,37), kultura trga (SV=22,74) in kot zadnja kultura adhokracije (SV=21,24).
Tabela 7.5 Povezovalni dejavniki v organizaciji
Je značilno sedaj Bi moralo biti značilno Tip kulture
SV SD SV SD
Klan 27,37 17,916 33,85 19,222
Adhokracija 21,24 12,038 23,41 15,686
Trg 22,74 13,644 20,82 14,167
Hierarhija 28,66 16,354 22,14 14,204
Legenda: SV=srednja vrednost; SD=standardni odklon
Zaposleni si želijo, da bi bil za zdravstveno nego pomemben predvsem razvoj zaposlenih oz. si za prevladujoč tip kulture želijo klan (SV=33,85), katerega zaznamujejo dobri odnosi, ki so odraz zaupanja v sposobnosti zaposlenih, enakih možnosti, sodelovanja in vključevanja.
Anketirani si v prihodnosti želijo nekoliko več kulture tipa adhokracije, katere značilnost je, da si ljudje delijo dobro in zlo, šteje biti v prvih vrstah. Pri kulturi za prihodnost pa so razlike pri hierarhiji in trgu. Najmanj si želijo kulture trga (organizacijo povezuje zavzetost za zmagovanje), podjetje ceni tekmovalnost in dosežene rezultate oz. doseganje ciljev in uspeh na trgu. Pomembno je sodelovanje z zunanjimi lastniki in delo za organizacijo.
Anketirani so izrazili željo po nekoliko manjši stopnji hierarhije (organizacija je formalizirano in strukturirano okolje). Če povzamemo, trenutno zaposlene v zdravstveni negi med sabo povezujejo predvsem pravila, postopki in jasno strukturirano okolje – kultura hierarhije, ki jo nadgrajuje kultura klana. V prihodnje si zaposleni želijo predvsem okrepitev kulture klana (t=-3,42, p=0,001) ter manj hierarhije (t=2,83, p=0,006).
Slika 7.5 Obstoječe in želene organizacijske kulture v zdravstveni negi – povezovalni dejavniki
7.1.6 Strateške usmeritve
Naslednji sklop prikazuje strateške usmeritve. Anketirani so ocenili, da so danes najbolj v ospredju strateške usmeritve, značilne za tip kulture hierarhija (SV=32,15).
Bistveno manj je po mnenju zaposlenih v zdravstveni negi značilnosti strateških usmeritev kulture trga, nekoliko več je adhokracije. Na drugem mestu so strateške usmeritve organizacijske kulture tipa klan (SV=25,75).
fleksibilnost in diskrecija
Kultura hierarhije Kultura trga Kultura adhokracije _ _ _ _ obstoječa organizacijska kultura
Tabela 7.6 Strateške usmeritve
Je značilno sedaj Bi moralo biti značilno Tip kulture
SV SD SV SD
Klan 25,75 15,845 38,67 18,855
Adhokracija 22,15 12,476 22,89 10,913
Trg 19,95 16,294 14,83 11,574
Hierarhija 32,15 17,898 23,67 15,043
Legenda: SV=srednja vrednost; SD=standardni odklon
Za prihodnost anketirani izražajo težnjo povečanja strateških usmeritev s področje kulture klana (organizacija poudarja dolgoročno vključevanja zaposlenih, koristnost njihovega osebnega razvoja, komunikacije, veliko šteje složnost in vzdušje (SV=38).
Merilo uspeha sta posluh za odjemalce in skrb za ljudi.
Zaposleni v zdravstveni negi bolnišnice želijo večje zmanjšanje strateških usmeritev hierarhije (dolgoročno sta pomembni stabilnost in uspešnost – učinkovito, gladko delovanje). Anketiranci si želijo v prihodnosti še manj strateških usmeritev po kulturi trga (SV=14,83), za katero je ključno doseganje ciljev; vsi se zavzemajo, da bi bila organizacija ugledna in uspešna, strateško je usmerjena v okolje in lastno kontrolo.
Enako kot do sedaj pa želijo v prihodnje strateških usmeritev po tipu adhokracija (strategija sledi spremembam v okolju in nenehnemu izboljševanju, pridobivanju novih virov, procesov in metod).
Slika 7.6 Obstoječe in želene organizacijske kulture v zdravstveni negi – strateške usmeritve
Glede strateške usmeritve organizacije torej anketiranci poročajo, da je bistvo obstoječe organizacijske kulture v tem vsebinskem segmentu skrb za stabilno zaposlitev – kultura hierarhije, ki si je anketiranci v bodoče želijo manj (t=3,83, p=0,000), želijo si manj orientiranosti na trg (t=2,57, p=0,012), predvsem pa si želijo krepitve kulture klana (t=5,30, p=0,000), kar pomeni večjo stopnjo opolnomočenja zaposlenih v zdravstveni negi.
Kultura hierarhije Kultura trga Kultura adhokracije _ _ _ _ obstoječa organizacijska kultura
7.1.7 Merilo uspešnosti
Zaposleni so v trditvah pri šestem sklopu vprašanj ocenili, da sta hierarhija in klan vodilni kulturi po merilu uspešnosti. Medtem si v prihodnosti anketiranci želijo pomembno manj hierarhije, za skoraj 9 točk (po Cameronu in Quinnu pomeni pomembno odstopanje) si za prihodnost želijo pomembno več kulture klana (SV=46,6).
V klanu je uspeh opredeljen v smislu skrbi za zaposlene, ki temelji na človeških odnosih, usmerjen je v lastno organizacijo.
Tabela 7.7 Merilo uspešnosti
Je značilno sedaj Bi moralo biti značilno Tip kulture
SV SD SV SD
Klan 31,56 19,986 46,06 18,474
Adhokracija 19,35 11,162 19,72 11,978
Trg 17,20 15,081 11,39 8,869
Hierarhija 31,77 16,838 22,88 13,191
Legenda: SV=srednja vrednost; SD=standardni odklon
Kulturi adhokracija in trg nista vodilni v zdravstveni negi. Kulture adhokracija (uspeh je opredeljen kot prilagajanje spremembam in fleksibilnost) si ne želijo več kot danes (kar je lahko ovira pri uvajanju sprememb), pri trgu (uspeh sta tržni delež in prodiranje v tržišče) pa je za prihodnost očitna želja po bistvenem zmanjšanju v primerjavi z danes SV=11,39 (merila za uspeh so: donosnost, učinkovitost, produktivnost, slava oziroma tekmovalnost).
Slika 7.7 Obstoječe in želene organizacijske kulture v zdravstveni negi – merila