Slika 92: Predlog ureditve prostora pred Halo Tivoli
Berčič J. Preureditev območja športnega dela Parka Tivoli. 63 Dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za krajinsko arhitekturo, 2011
Parkirišča so prestavljena v podzemno garaţno hišo. Do Hale Tivoli vodi le cesta za dostavo, ki je hkrati tudi dovozna pot za goste hotela Bellevue. Ploščad pred Halo Tivoli je v enakem nivoju kot dovoz v garaţno hišo in dostavna cesta, ki imata zakoličeno traso po prostoru. Pred Halo Tivoli se tako kot prej nahaja večnamenska ploščad, na kateri so poleti zarisana igrišča za street ball in nogomet, pozimi pa se lahko na njej pripravi drsališče. V levem spodnjem kotu ploščadi se nahaja lokal, ki ga ohranjamo iz sedanje ureditve. Prostor je odprt in prehoden in je zamišljen kot zbirno mesto pred in po dogodkih v Hali Tivoli. V ta namen je prostor opremljen z vso potrebno parkovno opremo – lučmi in klopmi. Za obiskovalce, ki vstopajo v park iz smeri Šiška, je to glavna vstopna točka.
Prostor se obiskovalcem odpira kot pahljača in jim ponuja več moţnih poti v park.
Predlog ureditve pasu pod Cekinovim gradom
Slika 93: Obstoječe stanje prostora pod Cekinovim gradom (Kart. podlaga Google Earth, 2011)
Slika 94: Predlog ureditve pasu pod Cekinovim gradom
Berčič J. Preureditev območja športnega dela Parka Tivoli. 64 Dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za krajinsko arhitekturo, 2011
Glavni namen predlagane rešitve je baročnemu dvorcu povrniti njegovo reprezentančno os.
Potrebno bi bilo prestaviti igrišče za mini golf in poseči v obstoječi prostor za parkiranje. S predlagano rešitvijo bi se spremenil tudi glavni dostop do Hale Tivoli, saj je sedaj dostop namenjen le pešcem. Vse poti so zasnovane pravokotno na glavno pešpot, ki vodi skozi park. S tem postane prostor za obiskovalce lepše strukturiran in bolj logičen.
Predlog ureditve športnega pasu
Slika 95: Obstoječe stanje športnega pasu (Kart. podlaga Google Earth, 2011)
Slika 96: Predlog ureditve športnega pasu
To je območje, v katerem se nahaja večina športnih površin v parku. Ob vznoţje Roţnika, pod drevesne krošnje, je umeščeno igrišče za mini golf. Igrišče za mini golf sicer zajema veliko površino, vendar se zaradi narave igre ta površina v oblikovalskem smislu lahko prilagaja tudi razgibanemu terenu. Ohranjena so teniška igrišča ter otroško igrišče, v vmesni prostor pa so namesto kotalkališča umeščena igrišča za odbojko. Dejavnosti, kot so kotalkanje, rolanje in rolkanje, so preseljene na ploščad pred Halo Tivoli. Na prostoru, kjer se po obstoječem stanju začenja parkirišče, pa sta predvidena košarkarsko in nogometno igrišče.
mini golf
Berčič J. Preureditev območja športnega dela Parka Tivoli. 65 Dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za krajinsko arhitekturo, 2011
Predlog ureditve območja Pasje poljane
Slika 97: Obstoječe območje Pasje poljane (Kart. podlaga Google Earth, 2011)
Slika 98: Predlog ureditve območja Pasje poljane
Berčič J. Preureditev območja športnega dela Parka Tivoli. 66 Dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za krajinsko arhitekturo, 2011
Območje Pasje poljane imenujemo pas, v katerem prehajamo iz športnega parka v preostali del parka. Na mestu starega zaklonišča, ob vznoţju Roţnika, je predviden lokal, ki bo namenjen sprehajalcem. Urejeni prostori za piknik so umeščeni na prostor, kjer je bilo prej nogometno igrišče in balinišče. Nogometno igrišče je prestavljeno v športni pas, balinišče pa je predvideno na njegovem prvotnem mestu ob hotelu Bellevue. Prostori za piknik so preseljeni z območja med ţelezniško progo in kopališčem Ilirija. Travnik Pasja poljana je potrebno ohraniti zaradi kvalitete, ki jo nudi (pogledi, največja zelena ploskev v parku).
Predvidena je širitev travnate ploskve vse do Celovške ceste in kopališča Ilirija na prostor današnjih parkirišč in ţelezniške proge. Z odstranitvijo parkirišča za bazenom in kotalkališča pridobimo na kvaliteti pogleda iz pokritega bazena v park. Na karti je dobro viden tudi obnovljeni Lattermannov drevored ob ponovno vzpostavljenih poteh do mesta.
Zaradi predlaganih sprememb bi prostor postal preglednejši, smiselno strukturiran in bolj povezan. Hala Tivoli bi ponovno pridobila svoj reprezentančni prostor. Cekinovemu gradu bi se povrnila baročna os. Rešil bi se problem kolesarskega prometa in parkirišč. Zgradile bi se številne nove športne površine, ohranile pa bi se tiste, ki so ţe sedaj dobro vpete v prostor. Uredili bi se vstopi v park in povezava s centrom mesta.
Berčič J. Preureditev območja športnega dela Parka Tivoli. 67 Dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za krajinsko arhitekturo, 2011
9 RAZPRAVA
Tivoli je nastajal in se vzporedno razvijal z razvojem mesta Ljubljana. Skozi čas so ga dopolnjevali in mu bogatili vsebino, kakor so narekovale zahteve mestnega prebivalstva.
Zadnji večji posegi v parku so bile prav gradnje športnih objektov, vendar so tudi te gradili postopoma. Prav zaradi tega ima celoten park mozaični videz, ki zaradi svoje razpršenosti deluje nepovezano. Največji poseg v parku je bila postavitev ţeleznice Dunaj–Trst, ki je presekala takratni park in mnoge glavne poti, ki so park povezovale z mestnim jedrom.
Obstoječe stanje športnega parka je slabo iz več razlogov. Skoraj polovico ga pokrivajo parkirna mesta, slabo vzdrţevane so nekatere športne površine, ki jih vsebinsko ne posodabljajo. Večino drevoredov v tem delu parka bi bilo potrebno obnoviti. Hala Tivoli nima svojega reprezentančnega prostora. Vsi vhodi v športni park s Celovške ceste te pripeljejo na parkirišče in šele od tam v park.
Načrtovanje in eventualne uresničitve predlaganih projektov v in ob parku so, poleg zgoraj naštetih ugotovitev o stanju parka, še en utemeljen razlog več za prenovo parkovnega prostora, ki bi Park Tivoli v tem delu povezala v smiselno celoto ter mu posodobila program. Športni park je vpet med ţelezniško progo in kopališče Ilirijo na jugu ter Bellevue na severu, v sredini pa stoji Hala Tivoli. Vsi omenjeni objekti so predvideni za prenovo. To priloţnost je smiselno izkoristiti za ustrezno posodobitev in preoblikovanje prostora med njimi. Ob predvideni poglobitvi ţeleznice se ponudi moţnost ponovne vzpostavitve povezave Šiška–mesto po poti pod Lattermannovimi drevoredi. S predvideno garaţno hišo pod kopališčem Ilirija in moţnostjo gradnje druge garaţne hiše ob Hali Tivoli je moţno park popolnoma razbremeniti prometa in parkirišč. Posodobiti je moţno ali smiselno tudi sistem poti in kolesarski promet v parku.
Z opravljenimi analizami in pregledom obstoječega stanja sem prišel do smernic za preureditev in prenovo tega prostora. Skozi prostor potekata dve glavni poti, na kateri se veţejo stranske in med seboj tvorijo pasove, ki se med seboj razlikujejo po programu. Ti pasovi se nizajo skozi prostor ob glavnih poteh, dokler se ne preidejo v park.
Potrebno je poudariti, da je ta prenova parka smiselna le v primeru izvedbe vsaj nekaterih drugih predvidenih projektov v tem delu parka (poglobitev ţeleznice, prenova kopališča Ilirije, prenova Hale Tivoli ...), saj nekatere ključne odločitve (prenova prometne ureditve v parku, vzpostavitev povezav s centrom mesta, povrnitev baročne osi Cekinovemu gradu, vnos novih športnih vsebin, …) temeljijo prav na predpostavki, da bo do izvedbe načrtovanih prenov prišlo. Ne glede na to, da je predlog prenove športnega dela Parka Tivoli utemeljen z več vidikov, pa uspešnosti predlagane prenove ne moremo preveriti. Ne glede nato, kako dobro utemeljene so prostorske in programske odločitve, ki jih predlagana prenova prinaša, bi se prenova športnega Parka Tivoli izkazala za uspešno le v primeru, če bi ljudje prostor uporabljali z namenom za katerega je bil urejen in ga s tem sprejeli za svojega.
Berčič J. Preureditev območja športnega dela Parka Tivoli. 68 Dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za krajinsko arhitekturo, 2011
10 POVZETEK
Tivoli je največji ljubljanski park, ki zaradi posebnosti urbanističnega razvoja Ljubljane povezuje središče mesta z zelenim zaledjem krajinskega parka.
Ko obravnavamo današnje stanje parka, ne moremo mimo dejstva, da je njegov zgodovinski razvoj neposredno povezan z rastjo mesta. Ljubljanski Park Tivoli je pri svojem razvoju sledil vzoru drugih evropskih parkov in se razvijal v slogu ljudskega parka – Volkspark. V park so vnašali vedno več programov, ki so sovpadali z rastjo mesta in meščanstva (kultura, šport, prosti čas). V parku so organizirali sejme, zabavišča in paviljone z glasbo. Umestitev športnih objektov v park je logično nadaljevanje razumevanj vloge parka. Neke vrste uvod vstavljanja športnih vsebin v park je bila postavitev kolesarskega dirkališča leta 1897 na mesto današnjega letnega telovadišča. Prvi športni objekt v parku, ki je ohranjeno do danes, pa je bilo kopališče Ilirija, zgrajeno leta 1928 po načrtih Stanka Bloudka. Za tem so sledili drugi športni objekti letno telovadišče Ilirija, Hala Tivoli in pa centralno zimsko kopališče Tivoli.
Po prostorski strukturi in programu se Park Tivoli deli na tri dele: Severni del parka (Bloudkov športni park), osrednji del parka, ki vsebuje Jakopičevo sprehajališče in parkovne ureditve ter juţno območje parka na katerem se nahaja otroško igrišče, ribnik, čolnarna in vrtnarija. Pri prenovi sem se osredotočil na Severni – športni del Parka Tivoli.
Stanje športnega dela parka Tivoli je sledeče: urejenih parkovnih površin v športnem delu parka skorajda ni, veliko prostora zavzemajo parkirišča. Cekinov grad je izgubil svojo baročno os. Drevoredi, ki so dediščina, v parku niso oziroma so slabo vzdrţevani.
Sprehajalne poti v športnem delu parka niso primerno osvetljene in nimajo zadovoljive parkovne opreme. Potrebno je izboljšati strukturo z vidika oblikovanja parka. V njem so si skozi čas sledile in kopičile športne vsebine do te mere, da so začele najedati dediščino parka in izničevati same sebe.
Za prenovo športnega dela Parka Tivoli se nam ponuja priloţnost, zaradi predvidenih sprememb v in ob parku. Prenova letnega kopališča Ilirija, hotela Bellevue, Hale Tivoli in poglobitev ţeleznice Dunaj – Trst, ki poteka skozi park. Z uresničitvijo teh projektov se bodo odprle nove povezave s centrom mesta skozi park in nam omogočile, da s prenovo športnega dela Parka Tivoli le-tega poveţemo v smiselno celoto, ki bo ostala del obstoječega parka, a bo vseeno imela svoj značaj.
Predlagana prenova upošteva in ohranja ţe obstoječe gradnike prostora, naredila bi prostor bolj pregleden, logičen in povezan. Hala Tivoli bi ponovno pridobila svoj reprezentančni prostor. Cekinovemu gradu bi se povrnila baročna os. Rešil bi se problem kolesarskega prometa in parkirišč. Zgradile bi se številne nove športne površine, ohranile pa bi se tiste, ki so ţe sedaj dobro vpete v prostor. Uredili bi se vstopi v park in povezava s centrom mesta.
Berčič J. Preureditev območja športnega dela Parka Tivoli. 69 Dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za krajinsko arhitekturo, 2011
11 VIRI
AKKA. 2011. Športni park Stoţice.
http://www.akka.si/site/5/14/Sportni_park_StoZice (maj, 2011) Arhitekturni spletni vodnik . Urbanistična/zunanja ureditev. Trajekt.org.
http://www.arhitekturni-vodnik.org/?object=129&mode=2&pic=706&pl=349&o=0&a=0 (april, 2011) Arhiv republike Slovenije. 2011. Ministrstvo za kulturo republike Slovenije.
http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=223769 (julij, 2011) Banovič D. 2011. München. Univerza v Mariboru
http://epf-oi.uni-mb.si:8000/studenti/Dunja%20Banovic/znamenitosti.html (avgust, 2011)
Bertoncelj M. 2009. Ljubljanski hotel Bellevue bo sameval še tri leta. Finance.si.
(23. 7. 2009)
http://www.finance.si/253391/Ljubljanski-hotel-Bellevue-bo-sameval-%C5%A1e-tri-leta (julij, 2011)
Brkić V. 2011. V Hali Tivoli bodo delali bolj kakovosten led. Ljubljana, Dnevnik.si. (8.8.2011)
http://dnevnik.si/novice/slovenija/ljubljana/1042464134 (avgust, 2011)
Burger Be. 2003. Ljubljanski Tivoli. Ljubljana, Fakulteta za matematiko in fiziko, Izobraţevalna delavnica
http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2002/di/burger/LjubljanskiTivoli (maj, 2011)
Burger Bo. 2011. Moja Slovenija.si, virtualni spletni vodič http://www.burger.si/Ljubljana (junij, 2011)
Delavna področja šport. 2011. Ministrstvo za šolstvo in šport.
http://www.iss.gov.si/si/delovna_podrocja_sport (maj, 2011)
Demšar K. 2007. Pokrajinsko in ekosistemsko vrednotenje mestnih parkov v Parizu in Ljubljani. Diplomsko delo. Ljubljana, Fakulteta za geografijo: 98 str.
Dešman M., Ostan A. 2006. Poglobitev v Ljubljani. Ljubljana, AB Magazine http://www.ab-magazine.com/volumes/ab-173–174.pdf (avgust, 2011)
Berčič J. Preureditev območja športnega dela Parka Tivoli. 70 Dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za krajinsko arhitekturo, 2011
Dešnik S., Ogrin D., Cregeen M., Batič J. 1995. Zgodovinski parki in vrtovi v
Sloveniji. Ljubljana, Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino: 155 str.
Die Olympiapark Munchen GmbH – World Record in Events. 2011.
http://www.olympiapark.de/en/home/olympic-park/olympiapark-muenchen-gmbh (julij, 2011)
Dobrilovič M., Kravanja N. 2003. Rastlinsko gradivo prvega botaničnega parka na Slovenskem – Brda pri Kranju. Zbornik Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani.
Kmetijstvo: 277–286
http://aas.bf.uni-lj.si/september2003/07dobrilovic.pdf
Donauinselfest 2010 - Wien Energie Bühne, 2011. Vienna Online.
http://party.vienna.at/treffpunkte/profil/id,2046/donauinsel/veranstaltungen/vid,962 84/donauinselfest-2010-wien-energie-buehne (maj, 2011)
European Landscape Architecture. 2005. Callwey, Edition Topos: 158 str.
First B., Drnovšek M. 1997. Prestolnica Ljubljana nekoč in danes. Ljubljana, DZS:
327 str.
Gazvoda D. 1996. Persistent Urban Landscapes, Ljubljana (Slovenia). Doktorska disertacija. Cambridge, Graduate School of Design Harvard University: 295 str.
Goličnik B. 2006. Vedenjski zemljevidi ljubljanskih trgovin in parkov. Novi izzivi in pogledi na načrtovanje in urejanje prostora. Ljubljana, Urbanistični inštitut RS: 151 str.
Gruden T. 2009. ''S Planico in Ilirijo ravnamo kot svinja z mehom''. MMC Rtvslo.si . (27.11.2009)
http://www.rtvslo.si/sport/novice/s-planico-in-ilirijo-ravnamo-kot-svinja-z-mehom/217860 (julij, 2011)
Halo Tivoli bodo pomladili. 2011. Ljubljana, Radio 1. Spletni portal. (8.8.2011) http://www.radio1.si/strani/Reg_Novice.aspx?RN=12311&RNews=4 (avgust, 2011)
Hrausky A. 2007. Kako smo rušili Plečnika. Ljubljana, Zavod za prostorsko kulturo.
(5.2.2007)
http://www.trajekt.org/arhiv/?tid=1&id=643 (maj, 2011)
Berčič J. Preureditev območja športnega dela Parka Tivoli. 71 Dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za krajinsko arhitekturo, 2011
Javni promet v regiji. 2010. Mestna občina Ljubljana. (12.5.2010)
http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/67747/detail.html (maj, 2011)
Jeršič M. 1999. Prostorsko planiranje rekreacije na prostem. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje: 135 str.
Kač M. 2008. Pokaţimo Evropi naše impresioniste. Ljubljana, MMC Rtvslo.si.
(9.4.2008)
http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/pokazimo-evropi-nase-impresioniste/154778 (avgust, 2011)
Kartografska podlaga: Google Earth. 2011.
http://www.google.com/earth/index.html (avgust, 2011)
Kartografska podlaga: TTN oţjega območja Tivolija. 2011. Geodetska uprava republike Slovenije. Ministrstvo za upravo republike Slovenije (julij, 2011) Kladnik D. 2004. Preobrazbe Ljubljane. Ljubljana, zaloţba ZIP: 189 str.
Kladnik D. 1991. Ljubljanske metamorfoze. Ljubljana, zaloţba Luxoria: 208 str.
Korošec B. 2004. Ljubljana skozi stoletja. Ljubljana, zaloţba MK: 235 str.
Kranjc U. 2004. Preverjanje sodobnih oblikovalskih teţenj v kontekstu oblikovanja parka Ajdovščina. Diplomsko delo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo: 82 str.
Krelj Ţ. 2007. Ekološki status ribnika Tivoli, Ljubljana (Slovenija). Diplomsko delo.
Ljubljana. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za biologijo. 88 str: 13 Kristan S. 2000. Športoslovje na Slovenskem danes. Ljubljana, Fakulteta za šport: 187
str.
Kučan A. 1998. Krajina kot nacionalni simbol. Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče SAZU: 224 str.
Leskovec B. 1999. Šport v prostoru. Ljubljana, RS Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje: 73 str.
Berčič J. Preureditev območja športnega dela Parka Tivoli. 72 Dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za krajinsko arhitekturo, 2011
Leskovec B. 2002. Večnamenska izraba večjih športnih objektov. Raziskovalna naloga.
Ljubljana. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo: 88 str.
Lesničar-Pučko T. 2010. Arhitektura brez krajine? Ne, hvala! Portal Dnevnik.si http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042390415 (april, 2011)
Lindav U. 2008. Športni parki – njihov pomen in načrtovanje. Diplomsko delo.
Ljubljana, Fakulteta za geografijo: 63 str.
Lynch K. 1960. The Image of the City, M.I.T. Press: 194 str.
Manfreda H. 2009. Oblikovanje reprezentančnega prostora športnih stavb. Diplomsko delo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo: 91 str.
Maršič I., Mlakar A., Vertelj P. 2004. Vključevanje varstva v sistem prostorskega ¸ planiranja ter načrtovanje prostorskega razvoja v območjih varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine. Ljubljana, Raziskovalni projekt. Biotehniška fakulteta
http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/prostor/pdf/crp /dediscina_2.pdf (maj, 2011)
Matejčič K. 2002. Projekt Ilirija kljub oviram naprej. Finance.si. (28. 11. 2002) http://www.finance.si/36216/Projekt-Ilirija-kljub-oviram-naprej (julij, 2011) Občinski prostorski načrt Mestne občine Ljubljana. 2011. Obrazloţitev dopolnjenega
osnutka odloka o Izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana https://urbanizem.ljubljana.si/index1/NPA/IPN_OB/IPN_MOL_obrazlozitev.pdf (maj, 2011)
Ogrin D. 1989. Slovenske krajine. Ljubljana, DZS: 239 str.
Ogrin D. 2010. Krajinska arhitektura. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo: 324 str.:146
Pahor P. 2009. Kopališče Ilirija mika ZIL in Konstruktorja. Dnevnik.si, (1.12.2009)
http://dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042319418 (maj, 2011)
Pahor P. 2010. Prenova Ilirije bo bolj zadrţana. Ljubljana, Dnevnik.si. (19.2.2010) http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/ljubljana/1042338847 (avgust, 2011)
Berčič J. Preureditev območja športnega dela Parka Tivoli. 73 Dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za krajinsko arhitekturo, 2011
Parks und Gärten in Berlin und Potsdam. 2011. Berlin
http://www.stadtentwicklung.berlin.de/umwelt/stadtgruen/gruenanlagen/de/gruenan lagen_plaetze/charlottenburg/index.shtml (junij, 2011)
Peter Lorenz ateliers. 2011. Ilirija sportscity.
http://www.peterlorenz.at (julij, 2011)
Podlogar B., Lipičar M. Obvozna ţeleznica in preoblikovanje glavne ţelezniške postaje v končno postajo. Ljubljana, Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava, Oddelek za urejanje prostora
http://www.ppmol.org/urbanizem5/mainpager.php?get=16 (april, 2011)
Pogačnik A. 1999. Urbanistično planiranje. Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: 252 str.
Prostorski akti za območje Mestne občine Ljubljana. 2000. ODLOK o prostorskih ureditvenih pogojih za območji urejanja ŠR1/2-1 Bellevue - del in ŠR1/2-2 Tivoli http://www.ljubljana.si/Static/upload/file/MOL-SIS_pup-sr121-sr122-tivoli.pdf (avgust, 2011)
Raziskovalni projekt Povezovanje kriterijev in ukrepov za doseganje trajnostnega prostorskega razvoja mest in drugih naselij v širšem mestnem prostoru. 2008.
Urbanistični inštitut RS.
http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/prostor/pdf/stu dije/crp_mesta_zvezek2.pdf (maj, 2011)
Sadar+Vuga. 2010. Football Stadium and Multipurpose Sports Hall Stoţice.
http://www.sadarvuga.com/component/content/article/923-football-stadium-and-multipurpose-sports-hall-stoice (maj, 2011)
Simoneti M. 1997. Mestne zelene površine. Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjiţnica: 205 str.
Slivnik L. 2010. Inštitut za metalne konstrukcije
http://www.e-konstrukcije.si/index.php?PageID=287 (maj, 2011)
Slivnik L. Zgradbe z ţelezno oziroma jekleno konstrukcijo v Sloveniji. Revija AR Arhitektura Raziskave št. 2010/1. Fakulteta za arhitekturo, Inštitut za arhitekturo in prostor
http://www.fa.uni-lj.si/filelib/9_ar/2010/ar_2010_1_clanki_lara_slivnik.pdf (maj, 2011)
Berčič J. Preureditev območja športnega dela Parka Tivoli. 74 Dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za krajinsko arhitekturo, 2011
Slovar slovenskega knjiţnega jezika. 2000. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša.
(30.6.2011)
http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html (avgust, 2011)
Sprehod (nostalgičen »špancir« ) od Tivolija do Prešerna vabi. 2009. Ljubljana, MMC Rtvslo.si. (22.7.2009)
http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/nostalgicen-spancir-od-tivolija-do-preserna-vabi/208208 (avgust, 2011)
Stare fotografija mesta Ljubljane. 2011. (18.7.2011)
http://www.zmaga.si/forum_objava.php?pg=4&idt=8568 (avgust, 2011)
Strgar J. 1994. Tivoli ljubljanski mestni park. Ljubljana, ČZP Kmečki glas: 123 str.
Šuštar B. 1996. Spodnja Šiška pušeljc Ljubljane. Ljubljana, zaloţba Zgodovinski arhiv Ljubljane: 376 str.
TTN območja Ljubljane 2011. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. Izpis iz baze podatkov (marec, 2011)
Vardjan F. 1994. Tivolski park od nastanka do danes. Ljubljana, ČZP Kmečki glas:
16–18
Wikipedia. 2011. Spletna enciklopedija in viri slik http://sl.wikipedia.org/ (junij, 2011)
Berčič J. Preureditev območja športnega dela Parka Tivoli. 75 Dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za krajinsko arhitekturo, 2011
Zdruţenje športnih centrov Slovenije. 2009. Športne dvorane obnove in rekonstrukcije.
Gradivo za seminar
http://www.sportnicentri.si/SPORTCENTER_slo,zdruzenje,dogodki,seminar_in_po svet_sportne_dvorane.htm (maj, 2011)
Ţibret A. 2010. Številni interesi ovirajo ureditev zelenega območja. Delo.si.
(2.12.2010)
http://www.delo.si/clanek/131227 (avgust, 2011)
http://www.delo.si/clanek/131227 (avgust, 2011)