SLOVENIJE V LETIH 1994-2003
IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO 3. člen
3. OCENA FINANČNIH IN DRUGIH POSLEDIC SPREJEMA ZAKONA
Sprejem predlaganega zakona ne bi v ničemer povzročil nov obremenitev državnega proračuna, na drugi strani pa bi v ve<
meri olajšal izvajanje rešitev, ki jih je uveljavil zakon o ponovi vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premožen in pravic.
Pr
P<
BESEDILO ČLENOV
1. člen
V zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnit*
njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 5/94, 38/94 69/95) se šesti odstavek 8. člena spremeni tako, da se glasi
"Če prejšnji člani, njihovi dediči oziroma pravni naslednik ne uveljavljajo vračanja lastninske pravice oziroma je uveljavljajo v celoti, se preostali del območja bivše agrarn skupnosti vrne v last agrarni skupnosti, ki lahko ta preosta del odstopi in razdeli članom, ki so se v agrarno skupno!
včlanili v skladu z drugim odstavkom 4. člena tega zakon ali gospodari s tem delom kot skupno lastnino.".
2. člen
V drugem odstavku 9. člena se beseda "treh" nadomesti z besedi
"petih".
3. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem list' Republike Slovenije.
nsl ag
šil Predlog zakona o spremembah zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic Predstavlja po vrsti že tretjo spremembo veljavnega zakona.
Praksa pa žal kaže, da so v sedaj veljavnem besedilu zakona Predpisani pogoji, ki jim mora zadostiti ustanavljajoča se agrarna skupnost, preden sploh lahko zahteva tudi vračilo premoženja, Prezahtevni, da bi bili lahko izpolnjeni v triletnem prekluzivnem
"oku (pravde med dediči, dolgi roki pred sodišči). Ta se bo namreč iztekel že februarja prihodnje leto. Zato predlagamo nekoliko Poenostavljen postopek ter podaljšanje roka, v katerem bo mogoče zahtevati vrnitev premoženja.
OBRAZLOŽITEV:
Sprememba šestega odstavka 8. člena, ki jo predlagamo v 1.
členu, se nanaša na način vračanja dela ozemlja bivše agrarne skupnosti v primeru, kadar bivši člani ali njihovi dediči oziroma Pravni nasledniki ne bi uveljavljali vračanja lastninske pravice oziroma je ne bi uveljavljali v celoti. Nova rešitev predvideva, da bi se v takem primeru preostali del ozemlja bivše agrarne skupnosti vrnil agrarni skupnosti. Ta bi lahko gospodarila s tem
delom v celoti kot skupno lastnino, lahko pa bi se odločila tudi za opcijo, da ga odstopi in razdeli novim članom, ki so se v agrarno skupnost vključili na podlagi 4. člena osnovnega zakona.
Predlog, zajet v 2. členu se nanaša na spremembo prekluzivnega roka, ki je v prvotnem besedilu zakona znašal dve leti od uveljavitve zakona, lani pa je bilo z novelo zakona njegovo trajanje podaljšano na tri leta. Zaradi uvodoma že navedenih okoliščin, se je izkazalo, da je bil takšen rok postavljen nekoliko preveč optimistično, saj še vedno ne zadošča za izpeljavo vseh predpisanih postopkov. Subjekt, kateremu se premoženje vrača, se mora namreč pred uveljavljanjem zahtevka za vrnitev še na novo ustanoviti. Ta opravila pa so zapletena in zamudna. Zato predlagamo, da se rok, ki je začel teči februarja 1994, podaljša na pet let
Vakacijski rok, kije določen v 3. členu predloga zakona, kot dan začetka veljavnosti tega zakona predvideva dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
IV besedilo členov, ki se spreminjata 0
iV 8. člen:
ni
"članom agrarnih skupnosti, organiziranih po tem zakonu, se na njihovo zahtevo vrnejo premoženjske pravice, ki so bile njim oziroma njihovim pravnim prednikom odvzete po predpisih iz 1.
člena tega zakona; na območjih, ki so bila po 1. svetovni vojni pod Kraljevino oziroma Republiko Italijo, in so bila po 2. svetovni vojni Priključena Republiki Sloveniji, pa tudi z drugimi akti oziroma Predpisi.
" član agrarne skupnosti lahko po tem zakonu uveljavlja le tisti obseg premoženjskih pravic, ki jih je imel sam oziroma njegov U Pravni prednik ob podržavljenju. Premoženjske pravice se vrnejo
1 'izični osebi, kateri so bile odvzete, oziroma pravni osebi, kateri
1 so bile odvzete, oziroma njeni pravni naslednici.
' če je prejšnji imetnik premoženjske pravice fizična oseba že
1 mrtev ali razglašen za mrtvega, se po tem zakonu vrnjene
1 Premoženjske pravice štejejo za pozneje najdeno premoženje in se zanje dedovanje izvede po zakonu o dedovanju. Pri tem lahko Premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež I, v gotovini.
2a stvarne in pravne ovire za vračanje premoženja se smiselno
^Porabljajo določbe od 16. do 33. člena zakona o denacionalizaciji '1 predpisov, ki urejajo režime gospodarjenja z nepremičninami, ki so predmet vračila po tem zakonu.
V postopkih, ki bodo uvedeni na podlagi 9. člena tega zakona, se smiselno uporabljajo določbe 44. člena, prvega odstavka 51. člena, 58., 60., 63., prvega in drugega odstavka 66., 69., 71., 88. in 93.
člena zakona o denacionalizaciji.
če prejšnji člani, njihovi dediči oziroma pravni nasledniki
ne uveljavljajo vračanja lastninske pravice oziroma je ne Uveljavljajo v celoti, ostane preostali del območja bivše
a9rarne skupnosti v lasti sedanjega lastnika, ki postane član
agrarne skupnosti in zagotovi izvajanje pravic drugim ter novim članom agrarnih skupnosti. Pri tem imajo prednost člani sedanjih skupnosti, ki imajo pravice v skladu s poglavjem o skupnih pašnikih v zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81, 1/86 in Uradni list RS, št. 9/90 in 5/91) in se jim pri tem vštevajo vloženo delo, vlaganja v zemljišča ter koristi od skupne paše.
Če je predmet vračanja služnostna pravica, se ta vrne le, če je glede na dejansko in pravno stanje stvari takšno pravico sploh mogoče vzpostaviti in če so za vzpostavitev te pravice izpolnjeni pogoji iz 49. do 59. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/80 in 36/80).
Pri vračanju premoženjskih pravic po tem zakonu se upošteva morebitna izplačana odškodnina."
9. člen:
"Postopek za vrnitev premoženja članom agrarnih skupnosti se začne na podlagi zahteve kateregakoli člana oziroma skupnega pooblaščenca.
Zahtevek je treba vložiti v treh letih po uveljavitvi tega zakona.
Zahtevku mora biti priloženo:
- potrdilo o vpisu v register agrarnih skupnosti,
- pravnomočna odločba o podržavljenju premoženjskih pravic na podlagi predpisov iz 1. člena tega zakona oziroma drug pravnomočen akt oziroma predpis o podržavljenju,
- izpisek iz zemljiške knjige in katastra z razvidom stanja na dan podržavljenja premoženjskih pravic in na dan vložitve zahtevka, - druga dokazna sredstva po zakonu o upravnem postopku, - overjen članski imenik z dokazili, da člani izpolnjujejo pogoje po tem zakonu.
O zahtevah iz tega člena odloča v upravnem postopku za kmetijstvo in gozdarstvo pristojni organ na območju katerega leži pretežen del nepremičnin, na katerih člani agrarne skupnosti uveljavljajo vračanje premoženjske pravice po tem zakonu."
BELEŽKE
r ■ ' \ ' ' ' . I". a ( ' ■ , ..
* •
,
.
-'V ■"■■■■ " ■' I . .
(
1
' I
.
p, f
* I i
'
. -
• ' ;V " "
. ...
. . - i > '
i
11
i '
■ •• .
; ' • ' •' '•' .
. ' V-*:' V'... >v
J. . . ; ...
-v ' ' - ' ■ i .
.... ' ' ■" -V. ■ .. v ■; .i- ' .. u- •
v 1'
■
■'V' • -'W'V-
■
•')
predlog zakona o
SPREMEMBAH ZAKONA 0
ZAVAROVALNICAH (ZZav-A)
• EPA 1639 - skrajšani postopek
Na podlagi 19. člena Zakona o poslancih (Ur. I. RS št.48/92) in prvega odstavka 174. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Ur. I. RS št.40/93, 80/94 in 28/96) vlaga podpisani poslanec
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O ZAVAROVALNICAH - skrajšani postopek -
in ga pošilja v prvo obravnavo in sprejem na podlagi tretjega odstavka 174. člena Poslovnika Državnega zbora.