Ali odrasla oseba z disleksijo sprejema disleksijo in prepoznava svoja močna in šibka področja funkcioniranja?
Kaja sprejema disleksijo kot eno izmed svojih lastnosti, ki vplivajo na njeno življenje in delovanje. Prepoznava svoja lastna močna in šibka področja in jih upošteva pri delovanju na poklicnem področju. Po razvojnem 4-stopenjskem modelu avtorjev McLoughlin idr. (1994, v McLoughlin idr., 2002) Kaja dosega 4. stopnjo, za katero je značilno zavedanje in razumevanje svojih šibkih področij ter namenoma razvite veščine in strategije za kompenziranje le teh in predtavlja najvišjo stopnjo obstoječega modela zavedanja, razumevanja in kompenziranja šibkih področij odraslih oseb z disleksijo. Samozavedanje oz. razumevanje samega sebe je bilo prepoznano kot ključen dejavnik uspešnosti odraslih oseb s specifičnimi učnimi težavami oz. disleksijo v več raziskavah (Goldberg, Higgins, Raskind in Herman, 2003; Raskind, Goldberg, Higgins in Herman, 2002; McLoughlin idr., 2002).
Pomemben indikator stopnje samozavedanja je tudi posameznikova pripravljenost, da se predstavi in razkrije kot oseba z disleksijo. Samorazkritje je nadalje pomemben element samodeterminacije (Reid, 2007). Samodeterminiranost oz. posameznikova zmožnost samoodločanja pa je pomemben dejavnik posameznikove sposobnosti upravljanja svojega življenja in prevzemanja vloge uspešnega odraslega v družbi (Field, Martin, Miller, Ward in Wehmeyer, 1998).
Kakšne so bile izkušnje odrasle osebe z disleksijo tekom izobraževanja od predšolskega obdobja do obdobja fakultete; katerih virov pomoči in podpore je bila deležna?
V predšolskem obdobju se Kaja ni počutila drugačno od vrstnikov. V osnovni šoli se je srečevala s številnimi izzivi, na to obdobje ima negativne spomine. V srednji šoli je občutila olajšanje, saj je lahko izkoriščala svoja močna področja in je ob tem doživljala uspehe, ki so jo motivirali in navdali z zadovoljstvom. Tudi v obdobju študija je dosegala uspehe na izbranem strokovnem področju. V šolsko delo je vlagala več truda in časa kot njeni vrstniki, hkrati pa je bila zaradi lastnega prevladujočega načina mišljenja v prednosti od srednje šole naprej, kar pripisuje prisotnosti disleksije.
Izboljševanje počutja v šoli s starostjo je bilo enako kot pri Kaji opaženo tudi v raziskavi avtorja Ingessona (2007). Kaja se je že po osnovni šoli usmerila v strokovno področje grafičnega oblikovanja, za katerega je ocenila, da bo zaradi lastnega načina mišljenja na njem lahko uspešna. Njen izbor študija vizualnih komunikacij sovpada z ugotovitvami raziskav (Clancy, 2013; Ingesson, 2007) o izbiranju programov nadaljnjega izobraževanja učencev z disleksijo, s katerimi so se izognili težavam pri pisanju in branju in so se lahko posvetili svojim močnim področjem (npr. filozofska fakulteta, slikarska akademija, igralska akademija, fakulteta za arhitekturo in šole za oblikovanje). B. Clancy (2013) ugotavlja tudi, da so številni študentje z disleksijo svojo disleksijo kompenzirali oz. razvili strategije za premagovanje lastnih primanjkljajev, med katerimi so: lasten način delanja zapiskov, posebne učne metode in samozagovorništvo – vse naštete ugotovitve lahko potrdimo tudi pri Kaji. Med viri pomoči izpostavlja starše in posamezne strokovne delavce oz.
učitelje (pomoč pri učenju, učne strategije).
Kako disleksija vpliva na izkušnje odrasle osebe z disleksijo na področju zaposlitve?
Kaja disleksijo na področju zaposlitve doživlja kot prednost, saj deluje na poklicnem področju, na katerem lahko izkorišča svoja močna področja. Študija primera potrjuje ugotovitve E. Raduly-Zorgo idr. (2010), da so odrasle osebe z disleksijo pogosto zelo dobro prostorsko orientirane in pogosto opravljajo naslednje poklice: inženir, arhitekt, oblikovalec, umetnik in obrtnik, matematik, fizik, zdravnik (še posebej kirurg in ortoped) in zobozdravnik. Avtorja McLoughlin in C. Leather (2013) sta razložila izbor poklicnega področja oseb z disleksijo s pomočjo značilnosti delovanja delovnega spomina pri teh osebah: osebe z disleksijo se odločajo za poklice, v katerih lahko izkoristijo svoje močno področje vizualno-prostorskega mišljenja in zminimalizirajo učinke značilnosti delovanja artikulatorne zanke kot šibkega področja znotraj delovnega spomina.
Na izbranem poklicnem področju grafičnega oblikovanja se Kaja doživlja kot uspešno, kar lahko razložimo z ugotovitvami avtorjev Gerberja, Gingsberga in Reiffa (1992), ki so v raziskavi, ki se je osredotočala na uspešne odrasle s specifičnimi učnimi težavami pri doseganju uspeha na delovnem mestu, ugotovili, da je glavni dejavnik uspeha pri osebah s specifičnimi učnimi težavami nadzor. Šibka področja lastnega delovanja Kaje pri delu ne ovirajo oz. je zanje razvila učinkovite kompenzacijske strategije. Eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na doseganje stopnje nadzora tega modela, je hrepenenje, za katerega tudi R. Fink (2002) pri odraslih osebah z disleksijo, ki so uspešne v karieri na različnih področjih, ugotavlja, da je v obliki lastnega interesa oz. strasti pri delu ključen dejavnik za njihov uspeh.
Kakšna je vloga družine v življenju odrasle osebe z disleksijo?
Družina je Kaji predstavljala osrednji vir pomoči predvsem v osnovnošolskem obdobju, tako pri šolskem kot tudi na čustvenem področju. Raziskovalci so poročali o podpori staršev kot o prediktorju pozitivnega prilagajanja na odraslost, splošnega dobrega počutja, oz. kot o dejavniku za pozitiven življenjski izzid oseb s specifičnimi učnimi težavami (Hellendoorn in Ruijssenaars, 2000; Goldberg, Higgins, Raskind in Herman, 2003; Raskind, Goldberg, Higgins in Herman, 2002; Nalavany, Carawan in Sauber, 2015). Starši so Kajo ves čas spodbujali k samostojnemu spopadanju z izzivi, kar predstavlja enega izmed varovalnih dejavnikov učinkovitosti podpornega sistema v nasprotju z rizičnim dejavnikom razvijanja naučene nemoči oz. prekomerne odvisnosti od podpornega sistema (Goldberg, Higgins, Raskind, Herman, 2003;
Raskind, Goldberg, Higgins in Herman, 2002). Danes se Kaja v odnosu do družine vidi kot samostojna oseba, pri čemer vidi družino kot razpoložljiv vir pomoči.
Kako se disleksija pri odrasli osebi z disleksijo izraža na področju socialnih veščin in socialnih odnosov?
Disleksija se pri Kaji na področju socialnih odnosov izraža v občutkih drugačnosti in odtujenosti, ki so se začeli izražati v osnovnošolskem obdobju. Tovrstno občutenje drugačnosti in nerodnosti na socialnem področju pri osebah z disleksijo avtorji v literaturi pogosto omenjajo (Hellemdoorn in Ruijssenaars, 2000; Gerber in Reiff, 1991; McNulty, 2003; McLoughlin idr., 2002). Kaja je z zavestnim delovanjem dosegla, da se danes doživlja kompetentno na tem področju in je z lastnim socialnim življenjem zadovoljna; na dejstvo, da je potrebno pri delu z osebami z bralnimi težavami v odraslem obdobju posvečati pozornost razvijanju socialne mreže, ojačevanju družinskih odnosov in izboljševanju socialnih veščin opzarjajo tudi avtorji Stack-Cutler, Parrila in Torppa (2015). Socialne veščine, pri katerih se izražajo primanjkljaji pri Kaji, so dobesedno razumevanje ter usmerjanje in vzdrževanje pozornosti v pogovoru – za premagovanje tega izziva je razvila učinkovite strategije, in sicer uporablja prošnjo za ponovitev povedanega, kar kot strategijo predlagajo tudi avtorji McLoughlin idr. (2002), Kaja navaja tudi uporabo manj učinkovite strategije zamenjave teme pogovora.
S kakšnimi izzivi osebnostnega razvoja se odrasla oseba z disleksijo srečuje na področju pomnjenja, organizacije, postavljanja ciljev in kako jih premaguje?
Na področju pomnjenja, organizacije in postavljanja ciljev, ki jih poleg socialnih veščin avtorji McLoughlin idr. (2002) izpostavljajo kot področja izzivov osebnostnega razvoja pri odraslih osebah z disleksijo, se Kaja ne srečuje z izzivi, saj je razvila učinkovite kompenzacijske strategije, ki jih dosledno uporablja. Pomnjenje in organizacijo sama ocenjuje kot lastni šibki področji – kot kompenzacijske strategije na teh področjih uporablja spiske, koledarje in planer, v katerega si vse zapisuje, načrtuje svoj čas po urah in ga tekom dneva pogosto pregleduje. Zaradi subjektivnega doživljanja trajanja časa in nezmožnosti ocenjevanja trajanja določene dejavnosti uporablja štoparico in si organizira dejavnosti glede na razpoložljivo količino časa ter dosledno sledi časovnemu načrtu aktivnosti. Poleg časovne organizacije to področje vključuje tudi širšo osebno organizacijo, za katero Kaja uporablja strategijo določanja specifičnega prostora za posamezen predmet, ki jo predlagajo tudi avtorji (prav tam). Za uporabo kompenzacijskih strategij pomnjenja in organizacije porabi veliko časa, vendar jo pomirjajo in jo navdajo z občutkom nadzora nad dogajanjem. Pri tem občuti stres ob nenadnih spremembah načrtovanega dnevnega poteka. Področje postavljanja ciljev Kaja ne prepoznava kot šibkega. Cilje si postavlja učinkovito, pri čemer si postavlja vsakodnevne sprotne kratkoročne cilje, kar so avtorji (prav tam) označili kot učinkovito strategijo uspešnih oseb z disleksijo, ki znižuje frustracijo in preprečuje preobremenjenost; dolgoročnih ciljev si ne postavlja. Ima občutek učinkovitosti pri doseganju zastavljenih ciljev in opravljanju vsakodnevnih obveznosti.
4 ZAKLJUČEK
S študijo primera odrasle osebe z disleksijo v empiričnem delu naloge smo pridobili vpogled v osebno izkušnjo odraščanja osebe z disleksijo in tako s konkretnim primerom poglobili razumevanje teoretičnih spoznanj o tej specifični učni težavi in njenem izražanju skozi različna življenjska obdobja iz teoretičnega uvoda naloge. Pri tem so nas še posebej zanimali dejavniki uspešnega prehoda v obdobje odraslosti.
Na podlagi ugotovitev in interpretacije študije primera so bile oblikovane smernice za strokovnjake pri delu z osebami z disleksijo. S tem raziskovalnim delom smo poskušali teoretično osmislili pomen razširitve pomoči in podpore za osebe z disleksijo tudi na odraslo dobo in tako prispevali k razvoju specialno-pedagoške teorije in prakse.
Glede na vprašanja, ki smo si jih zastavili pri raziskovanju, smo s študijo primera potrdili dejstvo, da je sprejemanje disleksije in z njim povezano samozavedanje lastnih močnih in šibkih področij funkcioniranja ključen dejavnik samodeterminiranosti in s tem tudi prevzemanja vloge uspešnega odraslega. In vendar se moramo pri tem zavedati, da je to le končni rezultat dolgotrajnega procesa, v katerega so vpeti tako rizični kot tudi varovalni dejavniki. Eden izmed varovalnih dejavnikov za doseganje pozitivnega življenjskega izzida osebe z disleksijo je za nas kot strokovne delavce še posebej pomemben – da osebi lahko v vseh razvojnih fazah predstavljamo dostopen, učinkovit in dovolj kvaliteten vir pomoči, s katerim bo ta oseba lahko razvila svoje potenciale v največji možni meri in razvijala kompenzacijske strategije za premagovanje primanjkljajev, ki bi jo lahko pri tem ovirali. Drug pomemben varovalni dejavnik, ki se je za veljavnega izkazal tudi v tej študiji primera, je podpora družine.
Tudi na tega imamo nekaj vpliva, ki ga lahko izvajamo predvsem preventivno z ozaveščanjem širše javnosti in z usmerjanjem in informiranjem staršev o izzivih, s katerimi se srečujejo kot starši otroka z disleksijo. V izobraževalnem kontekstu, kateremu kot družba pripisujemo velik pomen, smo strokovni delavci tisti, ki lahko spodbujamo tako učence kot tudi njihove starše k pogledu na širšo sliko, ki je sami zaradi preplavljajočih čustvenih stanj morda v kakšnem trenutku ne vidijo. Sodobna družba in z njo tudi šola se mora sistematično lotiti vnašanja dognanj o celostnem razvoju in vseživljenjskem učenju tudi na praktičen nivo in to delo nudi dobro izhodišče za spodbujanje razvoja sistematičnega programa pomoči in podpore odraslim osebam z disleksijo in drugimi specifičnimi učnimi težavami.
Prvi korak za uresničevanje načel inkluzije in njenih praks je morda ravno ta, da glas dobijo ljudje, ki se zaradi svojih primanjkljajev ne zmorejo enakovredno vključiti v družbo. Med njimi so specifične učne težave še posebej izmuzljive zaradi njihove skritosti pred drugimi ljudmi oz. nevidnosti. Z empiričnim delom te naloge smo izvedli zelo majhen korak v tej smeri; rezultatov ne moremo posploševati, zato bi bilo potrebno pojav disleksije v mladostništvu in odraslosti nadalje raziskovati ter s preventivno dejavnostjo opolnomočiti posameznika z disleksijo, postopno vpeljevati potrebne spremembe delovnih mest oseb z disleksijo ter tako preprečevati negativne življenjske izzide te skupine oseb s posebnimi potrebami.
5 VIRI IN LITERATURA
Aubrey, C. (2010). Odzivanje na disleksijo v zgodnjih letih: vprašanja prepoznavanja in intervencije (pomoči). V M. Košak Babuder, M. Kavkler, L. Magajna, S. Pulec Lah, Z. Stančić in A. Clement Morisson (ur.), Specifične učne težave v vseh obdobjih: zbornik prispevkov (str. 62–67). Ljubljana: Bravo, društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami.
Baltes, P. B., Reese, H. W. In Lipsitt, L. P. (1980). Life-Span Development Psychology. Annual Review of Psychology, 31, 65–110. doi:
10.1146/annurev.ps.31.020180.000433
Bartlett, D. (2009). Dyslexic Difficulties in the Workplace. V: S. Moody (ur.), Dyslexia and Employment: A Guide for Assessors, Trainers and Managers (str. 25–28).
Pridobljeno s
https://books.google.si/books?id=Vlm-CgAAQBAJ&pg=PA25&dq=9780470740903&hl=sl&source=gbs_toc_r&cad=4#v=
onepage&q&f=false
Bider Petelin, I. (2013). Diagnostično ocenjevanje predbralnih zmožnosti. Sodobna
pedagogika, 64(4), 108–118. Pridobljeno s
http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FVDIGP1V/2250aa66-0de6-4259.../PDF
British Dyslexia Association (b. d. a). Definitions. Pridobljeno s http://www.bdadyslexia.org.uk/dyslexic/definitions
British Dyslexia Association (b. d. b). Indications, Hints and Tips: Pre-school.Pridobljeno s http://www.bdadyslexia.org.uk/educator/pre-school-hints-and-tips
British Dyslexia Association (b. d. c). Indications, Hints and Tips: Primary. Pridobljeno s http://www.bdadyslexia.org.uk/educator/hints-and-tips-primary
British Dyslexia Association (b. d. d). Indications, Hints and Tips: Secondary.
Pridobljeno s http://www.bdadyslexia.org.uk/educator/hints-and-tips-secondary British Dyslexia Association (b. d. e). Reasonable Adjustments. Pridobljeno s
http://www.bdadyslexia.org.uk/employer/reasonable-adjustments
Burden, R. (2005) Dyslexia and Self-concept: Seeking a dyslexic identity. London:
Whurr Publishers, Ltd.
Burden, R. (2008). Is dyslexia necessarily associated with negative feelings of self-worth? A review and implications for future research. Dyslexia, 14(3), 188–196.
doi:10.1002/dys.371
Clancy, B. (2007). Kako razumeti študente z disleksijo in kako jim pomagati.
Pridobljeno s http://www.utzo.si/wp-content/uploads/2015/09/Kako-razumeti-s%CC%8Ctudente-z-disleksijo_F.pdf
Crombie, M. in Reid, G. (2009). The role of early identification: Models from research and practice. V G. Reid (ur.), The Routledge companion to dyslexia (str. 71–79).
London in New York: Routledge.
De Beer, J., Engels, J., Heerkens, Y. in Van der Klink, J. (2014). Factors influencing work participation of adults with developmental dyslexia: a systematic review.
BMC Public Health, 14(77). doi:10.1186/1471-2458-14-77
Diamond, A. (2013). Executive Functions. Annual Review of Psychology, 64, 135–
168. doi: 10.1146/annurev-psych-113011-143750
Doyle, N. in McDowall, A. (2015). Is coaching an effective adjustment for dyslexic adults? Coaching: An International Journal of Theory, Research and Practice, 8(2), 154–168. doi: 10.1080/17521882.2015.1065894
Equality Act (2010). Office for Disability Issues, London. Pridobljeno s http://www.legislation.gov.uk/ukpga/2010/15/pdfs/ukpga_20100015_en.pdf
European Dyslexia Association (2014). About dyslexia. Pridobljeno s http://www.eda-info.eu/what-is-dyslexia
Field, S., Martin, J., Miller, R., Ward, M. in Wehmeyer, M. (1998). A practical guide to
teaching self-determination. Pridobljeno s
http://files.eric.ed.gov/fulltext/ED442207.pdf
Fink, R. (2002). Successful Careers: The Secrets of Adults with Dyslexia. Career Planning and Adult Development Journal, 18(1), 118–135. Pridobljeno s https://static1.squarespace.com/static/552b4cf7e4b010138bae14fd/t/552c692be4b 0bc16ddbed2af/1428973867168/successful+careers.pdf
Frith, U. (2002). Resolving the paradoxes of dyslexia. V J. Wearmouth (ur.), Dyslexia and Literacy, Theory and Practice (str. 45–68). Chichester: John Wiley & Sons.
Gerber, P. J. (2003). Adults with Learning Disabilities Redux. Remedial & Special
Education, 24(6), 324–327. Pridobljeno s
http://eds.a.ebscohost.com.nukweb.nuk.uni- lj.si/eds/pdfviewer/pdfviewer?sid=b552ec82-9b33-4f52-81c6-f5c6a8db1584%40sessionmgr4001&vid=23&hid=4108
Gerber, P. (2012). The Impact of Learning Disabilities on Adulthood: A Review of the Evidenced Based Literature for Research and Practice in Adult Education. Journal of Learning Disabilities, 45(1), 31–46. doi:10.1177/0022219411426858
Gerber, P. J., Ginsberg, R. in Reiff, H. B. (1992). Identifying Alterable Patterns in Employment Success for Highly Successful Adults with Learning Disabilities. Journal Of Learning Disabilities, 25(8), 475–487. Pridobljeno s
http://eds.b.ebscohost.com.nukweb.nuk.uni- lj.si/eds/pdfviewer/pdfviewer?sid=c0640bb0-8307-4bd7-b453-ddac3dde2e17%40sessionmgr112&vid=14&hid=127
Goldberg, R. J., Higgins, E. L., Raskind, M. H. in Herman, K. L. (2003). Predictors of Success in Individuals with Learning Disabilities: A Qualitative Analysis of a
20-Year Longitudinal Study. Learning Disabilities Research & Practice, 18(4), 222–
236. doi:10.1111/1540-5826.00077
Griffiths, C. C. B. (2007). Pragmatic abilities in adults with and without dyslexia: a pilot study. Dyslexia, 13(4), 276–296. doi:10.1002/dys.333
Hellendoorn, J. in Ruijssenaars, W. (2000). Personal Experiences and Adjustment of Dutch Adults with Dyslexia. Remedial & Special Education, 21(4), 227–239.
Pridobljeno s http://eds.b.ebscohost.com.nukweb.nuk.uni-
lj.si/eds/pdfviewer/pdfviewer?sid=7b806418-8ee3-4005-b651-77e2065f551c%40sessionmgr106&vid=7&hid=121
Ingesson, S. G. (2007). Growing up with dyslexia: Interviews with teenagers and young adults. School Psychology International, 28(5), 574–591.
doi:10.1177/0143034307085659
International Dyslexia Association (2002). Definition of Dyslexia. Pridobljeno s http://dyslexiaida.org/definition-of-dyslexia/
Kavkler, M. (2010). Razvijanje potencialov študentov z disleksijo. Andragoška spoznanja, 16(4), 5–7.
Kavkler, M., Bregar Golobič, K., Čačinovič Vogrinčič, G., Klug, M., Magajna, L., Pečjak, S. in Vernik, H. (2008). Navodila za prilagojeno izvajanje programa osnovne šole z dodatno strokovno pomočjo. V A. Nagode (ur.), Navodila za prilagojeno izvajanje programa osnovne šole z dodatno strokovno pomočjo:
primanjkljaji na posameznih področjih učenja (str. 10-28). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Kavkler, M., Magajna, L., Košak Babuder, M., Zemljak, B., Janželj, L., Andrejčič, M., ... Ward, V. (2010). Disleksija – vodnik za samostojno učenje študentov in dijakov.
Ljubljana: Bravo, društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami.
Kavkler, M., Magajna, L., Lipec Stopar, M., Bregar Golobič, K., Čačinovič Vogrinčič, G. in Janželj, L. (2010). Težave dijakov pri učenju v poklicnem in strokovnem izobraževanju: opredelitev, prepoznavanje, oblike in mreža pomoči. Raziskovalno
poročilo. Pridobljeno s
http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Datoteke/Publikacije/Tezave_dijakov_pri_ucenju _raziskovalno_porocilo.pdf
Kerka, S. (1998). Adults with Learning Disabilities. ERIC Digest No. 189. Pridobljeno s http://files.eric.ed.gov/fulltext/ED414434.pdf
Košak Babuder, M. (2013). Dijaki z disleksijo v srednji šoli – pomoč in podpora.
Šolsko svetovalno delo, 17(1/2), 14–21.
Leather, C., Hogh, H., Seiss, E. in Everatt, J. (2011). Cognitive functioning and work success in adults with dyslexia. Dyslexia, 17(4), 327–338. doi: 10.1002/dys.441
Leather, C. in Kirwan, B. (2012). Achieving Success in the Workplace. V N.
Brunswick (ur.), Supporting Dyslexic Adults in Higher Education and the Workplace (str. 157-166). Chichester: John Wiley & Sons.
Logan, J. (2009). Dyslexic Entrepreneurs: The Incidence; Their Coping Strategies and Their Business Skills. Dyslexia, 15(4), 328–346. doi:10.1002/dys.388
Łockiewicz, M., Bogdanowicz, K. M. in Bogdanowicz, M. (2014). Psychological Resources of Adults With Developmental Dyslexia. Journal Of Learning Disabilities, 47(6), 543-555. Pridobljeno s http://ldx.sagepub.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/content/47/6/543.full.pdf+html
Łockiewicz, M., Bogdanowicz, K. M., Bogdanowicz, M., Karasiewicz, K. in Pąchalska, M. (2012). Memory impairments in adults with dyslexia. Acta
Neuropsychologica, 10(2), 215–229. Pridobljeno s
https://pdfs.semanticscholar.org/4be1/542dbb15ba9ab92a1613d83554b4f49fc1fc.
Lyytinen, H., Erskine, J., Hämäläinen, J., Torppa, M. in Ronimus, M. (2015).
Dyslexia—early identification and prevention: Highlights from the Jyväskylä longitudinal study of dyslexia. Current developmental disorders reports, 2(4), 330–
338. doi: 10.1007/s40474-015-0067-1
Macdonald, S. J. (2010). Towards a social reality of dyslexia. British Journal of Learning Disabilities, 38(4), 271–279. doi: 10.1111/j.1468-3156.2009.00601.x Magajna, L. (2003). Disleksija - nekateri problemi sodobnega raziskovanja in prakse.
V: Logopedija za vsa življenjska obdobja: zbornik. Ljubljana: Zavod za gluhe in naglušne, str. 270–273.
Magajna, L. (2004a). Motnje pomnjenja pri specifičnih motnjah učenja. V: Vajd Ledinek, B. (ur.), Vodopivec, M. (ur.), Lešnik, B. (ur.), Požar, L. (ur.), Korenjak, R.
(ur.), Žvelc, G. (ur.). Zrcalo (Interno Glasilo Strokovnega združenja – zbornice kliničnih psihologov v zdravstvu Slovenije, št. 2, str. 17–22.). Ljubljana: Strokovno združenje Zbornice Kliničnih psihologov v zdravstvu Slovenije.
Magajna, L. (2004b). Mladostniki in odrasli s specifičnimi učnimi težavami – kritični dejavniki za učinkovito učenje in življenjsko adaptacijo. Pridobljeno s https://drive.google.com/file/d/0B7MnkoJaLpDiMVdiLV9yWWJ1Mjg/view
Magajna, L., Kavkler, M., Čačinovič Vogrinčič, G., Pečjak, S. in Bregar Golobič, K.
(2008). Učne težave v osnovni šoli: koncept dela. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Magajna, L., Kavkler, M., Košak Babuder, M. in Gerber, P. (2013). Interview protocol on postsecondary study and adjustment to adulthood.
McLoughlin, D. in Leather, C. (2013). The Dyslexic Adult: Interventions and Outcomes – An Evidence-based Approach. Chichester: BPS Blackwell.
McLoughlin, D., Leather, C. in Stringer, P. (2002). The Adult Dyslexic: Interventions and Outcomes. London: Whurr Publishers, Ltd.
McNulty, M. A. (2003). Dyslexia and the Life Course. Journal Of Learning Disabilities, 36(4), 363–381. doi:10.1177/00222194030360040701
Nalavany, B. A. in Carawan, L. W. (2012). Perceived Family Support and Self-Esteem: The Mediational Role of Emotional Experience in Adults with Dyslexia.
Dyslexia, 18(1), 58–74. doi: 10.1002/dys.1433
Nalavany, B. A., Carawan, L. W., & Sauber, S. (2015). Adults with Dyslexia, an Invisible Disability: The Mediational Role of Concealment on Perceived Family Support and Self-Esteem. British Journal Of Social Work, 45(2), 568–586.
doi:10.1093/bjsw/bct152
NIACE – National Institute of Adult Continuing Education (2004). A Framework for Understanding Dyslexia: Information on theories and approaches to dyslexia and dyscalculia. Pridobljeno s http://www.achieveability.org.uk/files/1270740075/dfes-framework-for-understanding-dyslexia.pdf
Pavey, B., Meehan, M. in Waugh, A. (2010). Dyslexia – Friendly Further & Higher Education. London: SAGE Publications.
Pavey, B., Meehan, M. in Waugh, A. (2010). Dyslexia – Friendly Further & Higher Education. London: SAGE Publications.