Morali bi se učiti iz zgodovine, ugotavlja znanstvenik in profesor J. Diamond (2009). Po njegovih raziskavah so zaradi uničevalnih posledic ravnanja z naravnim okoljem propadle nekatere pretekle civilizacije, npr. civilizacija Majev, pa tudi civilizacija na Velikonočnem otoku, vikinške kolonije na Grenlandiji in ameriške staroselske družbe Anasazi.
V svoji odmevni knjigi Propad civilizacij Diamond opozarja, da je človeštvo danes, ko mu grozi propad zaradi t. i. ekocida, na podobni preizkušnji. Daimonda so raziskave pripeljale do ugotovitve, da je civilizacija Majev propadla zaradi lakote in pomanjkanja pitne vode. Ko je še bilo mogoče preprečiti razkroj, je bila majevska aristokracija − namesto v preprečitev uničenja − usmerjena v bogatenje in utrjevanje na oblasti.
Podobni razlogi so botrovali 'ekološkemu samomoru' na Velikonočnih otokih − večino gozda so posekali, kar je povzročilo erozijo prsti, lakoto in družbeni kaos.
3.1 OKOLJEVARSTVENA POLITIKA IN UKREPI EU
Z Lizbonsko pogodbo40 se je Unija zavezala, da bo njena okoljska politika reševala vprašanja podnebnih sprememb in prispevala k ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja, varovanju človekovega zdravja in k skrbni ter preudarni rabi naravnih virov. Spodbujala bo sprejem ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov. Pri oblikovanju svoje okoljske politike Unija upošteva razpoložljive znanstvene in tehnične podatke ter možne koristi in stroške ukrepanja ali neukrepanja. Na energetskem področju daje velik poudarek spodbudam za energetsko učinkovitost in varčevanje z energijo ter razvijanje novih in obnovljivih virov energije.
EU ima več desetletne izkušnje pri oblikovanju okoljske politike41. V tem času so bile sprejete strateške usmeritve in več sto direktiv.
Gospodarska kriza ustvarja priložnost za oblikovanje novega trajnostnega gospodarstva, ki bo zasnovano na t. i. zeleni rasti. Napredek je potreben zlasti na področjih, kjer dosedanji netrajnostni trendi niso bili ustavljeni. Zlasti zaskrbljujoče je, da se povpraševanje po naravnih virih še naprej povečuje, prav tako ni ustavljena rast porabe energije v prometnem sektorju, zmanjševanje biološke raznolikosti in degradacija ekosistemov se nadaljujeta.
40Lizbonska pogodba je začela veljati 1. decembra 2009.
41EU je leta 2009 praznovala 30. obletnico sprejetja prvega naravovarstvenega predpisa EU, to je Direktive o pticah. Ta je v okviru strategije EU za zajezitev zmanjšanja biotske raznovrstnosti prispevala k zaustavitvi upada nekaterih najbolj ogroženih ptic Evrope.
3.1.1 Instrumenti okoljske politike
Na začetku se je okoljska politika EU osredotočala na ureditev tehničnih standardov. S spoznanjem, da ne obstaja eno univerzalno orodje, ki lahko zagotovi rešitve za vse težave, se je spekter instrumentov postopoma širil, zato Šesti okoljski akcijski program EU (2001–2010) spodbuja mešanico instrumentov okoljske politike.
Instrumenti, na katerih prednostno temelji okoljska politika EU, so:
regulativna zakonodaja in kazni,
ekonomski/tržni instrumenti (okoljski davki in vzpodbude, trgovanje z emisijami), prostovoljne sheme in sporazumi (standard ISO in shema EMAS),
zelena javna naročila,
integracija varstva okolja v vse sektorske politike, raziskave, inovacije in informacije.
Instrumenti se neprestano razvijajo in dopolnjujejo, in sicer zato, da se sprejmejo najustreznejše razvojno uravnotežene odločitve.
O regulativni zakonodaji podrobneje govorimo v poglavju 4, o ekonomskih instrumentih v poglavju 5, o prostovoljnih shemah oz. standardih v poglavju 6 in o zelenih javnih naročilih v podpoglavju 3.5.
Regulativnim in ekonomskim instrumentom je skupno, da oboje uvede država, ki tudi nadzira njihovo izvajanje in spoštovanje okoljevarstvenih kriterijev. Temeljna razlika med njimi pa je, da z zakonodajnimi in upravnimi postopki država deluje neposredno v obliki institucionalnih ukrepov dopuščanja ali prepovedovanja določenih aktivnosti z grožnjo kazenske odgovornosti ali pravnega oz. administrativnega postopka, z ekonomskimi instrumenti pa na ekonomske subjekte deluje posredno, tako da vpliva na pogoje za njihove odločitve (Radej, 1992, 3).
Okoljska politika mora z ustrezno kombinacijo instrumentov ustvariti takšno poslovno okolje, da bodo uspešna tista podjetja, ki bodo svoj temeljni profitni motiv uresničevala ob upoštevanju omejitev naravnega okolja in skrbi za blaginjo prebivalstva.
ZELENI PREMISLEK
V spodnjem časopisnem odlomku najdite primere uporabljenih oblik instrumentov okoljske politike.
V pol leta je bilo po svetu sprejetih 250 okoljskih zakonov, od tega 54 v ZDA in 25 na Kitajskem. Po mnenju poznavalcev se bo regulativa na področju onesnaževanja po svetu še zaostrovala in spodbujala povpraševanje po čisti tehnologiji.
K spodbujanju investicij pa naj bi pripomogle tudi vlade, ki zelenim energetskim podjetjem ponujajo davčne olajšave in sofinanciranje projektov.
Zelena energija je v času gospodarske krize pred renesanso.
V zadnjem času se nad čisto tehnologijo navdušuje tudi borzni guru George Soros. Pred dvema mesecema je napovedal za milijardo dolarjev naložb v čiste tehnologije, za katere pričakuje, da bodo dobičkonosne in koristne za reševanje podnebnih vprašanj.
Povzeto po J. Ugovšek, Finance, 7. 12. 2009
3.1.2 Strategija EU za trajnostni razvoj in njeno izvajanje
Trajnostni razvoj je eden glavnih dolgoročnih prednostnih ciljev EU. Leta 2006 obnovljena Strategija EU za trajnostni razvoj je okvir za dolgoročno vizijo trajnosti, v kateri so gospodarska rast, socialna kohezija in varstvo okolja enakovredni stebri, ki se vzajemno podpirajo in drug drugega omogočajo. Strategija na področju okolja obravnava naslednje glavne izzive: podnebne spremembe in čisto energijo, trajnostni transport, trajnostno porabo in proizvodnjo, ohranjanje in upravljanje naravnih virov in javno zdravje. Šesti okoljski akcijski program vsebuje okoljske razsežnosti Strategije EU za trajnostni razvoj.
Šesti okoljski akcijski program, ki vsebuje usmeritve do leta 2012, opredeljuje štiri prednostne naloge:
podnebne spremembe − dolgoročni cilj je preprečiti, da bi globalna temperatura narasla za več kot dve stopinji v primerjavi s temperaturo v predindustrijski dobi;
narava in biotska raznovrstnost − cilji EU ne obsegajo samo varstva obstoječih vrst, temveč tudi preprečevanje in nadzor vdora tujerodnih vrst v habitat, ker lahko porušijo ravnotežje naših ekosistemov;
okolje in zdravje ter kakovost življenja − za naše zdravje zmanjšati onesnaževanje;
naravni viri in odpadki − cilj EU je zmanjšati, tako vpliv uporabe virov na okolje kot nastajanje odpadkov ob enakem obsegu gospodarske rasti, kar v osnovi pomeni povečano rabo obnovljivih virov, več recikliranja in boljše ravnanje z ostanki odpadkov.
"Kaj Evropejce najbolj skrbi? Čisto okolje. In kje vidijo največjo potrebo po sodelovanju na evropski ravni? V okolju in znanosti. Okolje je v središču naših skrbi in pozornosti [...] Saj skoraj nikjer ne morete več piti vode iz pipe! Dihati svežega zraka."
Janez Potočnik, evropski komisar iz Slovenije, 2009
Evropska komisija spremlja, ali države članice prenašajo politike EU v nacionalne predpise v celoti in pravočasno ter ali te nacionalne predpise ustrezno izvajajo. Če država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti, jo Komisija lahko postavi pred Sodišče Evropskih skupnosti.
Sodišče lahko izreče denarno kazen kršiteljem, ki že dlje časa neobzirno kršijo okoljske pravne določbe. Podjetij, ki ne izpolnjujejo posebnih zahtev, ne doletijo samo kazni, temveč se lahko od njih zahteva, da plačajo odpravo kakršne koli škode, ki so jo povzročila okolju.
3.1.3 Vlaganje v razvoj zelenih tehnologij
EU je prevzela vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in se zavezala, da bo spodbujala nizkoogljično gospodarstvo, ki bo temeljilo na znanju in bo učinkovito pri porabi naravnih virov.
Gospodarska kriza ustvarja edinstveno priložnost za oblikovanje novega trajnostnega gospodarstva, in sicer s premišljeno zeleno rastjo. Ta naj bi odpravila dosedanje netrajnostne trende na področju energije v prometnem sektorju, biološke raznolikosti in zdravja ekosistemov. Razvoj zelenih tehnologij v zadnjem času je hiter in vliva upanje. Smiselno je skupno reševanje ekološke in ekonomske krize, saj lahko oživitev gospodarske rasti prinesejo nove zelene tehnologije.
'Modre ovratnike' bodo nadomestili 'zeleni ovratniki'.
EU spodbuja preusmeritev na načine prevoza, ki manj onesnažujejo okolje, na alternativna goriva, na zmanjšanje zastojev in na vključitev zunanjih stroškov v prevozne stroške. Sprejeto je zmanjšanje emisij novih osebnih in tovornih vozil.