Vir podatkov: Zbirka podatkov IVZ (NIJZ) 53. Evidenca pojavnosti spolno prenesenih bolezni po ZZPPZ, 19.06.2015.
2.3. Črevesne nalezljive bolezni in zoonoze
Akutni hepatitis A, akutni hepatitis E, botulizem, bruceloza, dermatofitoze, druge črevesne okužbe, E.coli, ehinokokoza, gastroenterokolitis, kampilobakterioza, lamblioza, leptospiroza, listerioza, rotaviroza in noroviroza, salmoneloza, šigeloza, tifus, toksoplazmoza, trakuljavost, trihineloza, tularemija, vročica Q
Eva GRILC, Maja PRAPROTNIK, Marija TRKOV
Zoonoze so nalezljive bolezni, ki se širijo med živalmi, posredno ali neposredno pa se občasno prenašajo tudi na ljudi. Okužba je možna z neposrednim stikom z živaljo, zaužitjem kontaminirane hrane ali pa s posrednim kontaktom iz okolja. V skupino spada 61 % vseh znanih povzročiteljev in 75 % znanih povzročiteljev porajajočih se nalezljivih bolezni pri človeku. Povzročitelji zoonoz so: bakterije, virusi, paraziti, glive in prioni.
Spremljanje zoonoz pri ljudeh in živalih je interdisciplinarno področje, ki je v Sloveniji opredeljeno v Programu monitoringa zoonoz in njihovih povzročiteljev. Program pripravijo vsak v okviru svojih pristojnosti in predpisov UVHVVR (Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin), ZIRS (Zdravstveni inšpektorat RS), Center za nalezljive bolezni (CNB) na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), NVI (Nacionalni veterinarski inštitut) ter NLZOH (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano). (Podrobnejši podatki o vzorcih živil in rezultatih analiz so objavljeni v Letnem poročilu monitoringa zoonoz in njihovih povzročiteljev na spletni strani UVHVVR:
http://www.vurs.gov.si/si/za_prebivalce_in_pravne_osebe/varna_hrana_krma_in_zdravila/zoonoze/).
Mnogi primeri zoonoz ostanejo verjetno neprijavljeni oziroma neprepoznani. Bolezenska slika le-teh je namreč podobna drugim, bolj pogostim nalezljivim boleznim, zato tudi povzročitelji ostanejo neidentificirani. Boljše odkrivanje in obvladovanje zoonoz vsekakor omogoča državni monitoring zoonoz ter raziskave.
Med pomembnejše zoonoze uvrščamo povzročitelje črevesnih nalezljivih bolezni.
V letu 2014 je bilo prijavljenih 20.795 primerov črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB), kar je za 4,7 % več kot v letu 2013 in 0,6 % več od petletnega povprečja. Največji delež prijavljenih ČNB, 71 %, tako kot običajno predstavljajo ČNB neznane etiologije. Med opredeljenimi povzročitelji ČNB je bilo največ norovirusnih in rotavirusnih okužb.
Najvišje incidenčne stopnje ČNB so bile v murskosoboški, novogoriški in kranjski regiji. ČNB tako kot vsa leta prijavljamo v skladu z Mednarodno klasifikacijo bolezni (MKB-10): A00-A09, B15, B17.2 in po povzročiteljih.
Tabela 8 Najpogosteje prijavljene črevesne nalezljive bolezni (ČNB), Slovenija, 2010 – 2014
2010 2011 2012 2013 2014 2010 - 2014
*Opomba – Program monitoringa zoonoz zajema podatke o povzročiteljih zoonoz v vseh fazah živilske verige, opis preventivnih ukrepov ter sistema obveščanja v primeru pojava bolezni oz. ugotovitvi povzročitelja. V sklopu Programa zoonoz se izvajajo tudi preiskave za ugotavljanje odpornosti proti protimikrobnim zdravilom.
Programi so dostopni na spletni strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, v nadaljevanju UVHVVR:
http://www.vurs.gov.si/si/za_prebivalce_in_pravne_osebe/varna_hrana_krma_in_zdravila/zoonoze/.
Vrstni red najpogostejših ČNB v letu 2014 je v primerjavi z letom 2013 nekoliko spremenjen. Na prvem mestu so gastroenterokolitisi neznane etiologije, rotavirusne in norovirusne okužbe, sledijo gastroenterokolitisi, ki jih povzročajo: kampilobaktri, salmonele, Clostridium difficile, E.coli, adenovirusi.
V primerjavi z letom 2013 se je najbolj povečalo število prijav okužb s salmonelami (za več kot 200 %), šigelami (za 80 %), rotavirusi (36 %), Clostridium difficile (16 %). Najbolj so se zmanjšale prijave hepatitisa A (za 52 %) ter norovirusnih okužb (za 36 %).
Največje število prijav črevesnih nalezljivih bolezni smo prejeli v mesecu septembru, decembru in oktobru. Med starostnimi skupinami je bilo največ prijav v starosti od 1 do 4 let ter od 5 do 14 let, med odraslimi v starosti od 25 do 34 let ter pri starejših od 75 let.
Hospitaliziranih je bilo 18 % vseh prijavljenih primerov s ČNB. Največ hospitaliziranih je bilo zaradi rotavirusnih okužb (28 %), kampilobaktrskih (14 %) in norovirusnih okužb (10 %).
Incidenca prijav vseh ČNB se v zadnjih petih letih ni bistveno spreminjala; spreminjal se je delež okužb, ki jih povzročajo virusi in drugi povzročitelji.
Dejanska incidenca ČNB ni znana. Verjetno je bistveno višja kot incidenca, izračunana na osnovi prijav. Prijave ČNB zajemajo samo del okužene in zbolele populacije, ki poišče zdravniško pomoč in se jih prijavi. Kolikšen je faktor, s katerim bi morali pomnožiti prejete prijave ČNB, da bi dobili dejansko število obolelih v Sloveniji, ni znano. Po predvidevanjih CDC v Atlanti je faktor vsaj 5, verjetno je bistveno višji; odvisno od povzročiteljev ČNB, demografskih značilnosti ter zdravstvenega stanja prebivalstva in drugih dejavnikov.
Tabela 9 Hospitalizirani zaradi črevesnih nalezljivih bolezni, Slovenija, 2014
2014
Št. hospitaliziranih Hospitalizirani /100.000 prebivalcev
VSE PRIJAVLJENE ČNB (A00-A09 ter B15 in B17.2) 3651 177,1
ČNB NEZNANE ETIOLOGIJE1 (A09, A04.9, A05.9, A08.4) 963 46,7
OPREDELJENE skupine ČNB povzročene z/s:
rotavirusi (A08.0) 1027 49,8
kampilobaktri (A04.5) 495 24,0
norovirusi (A08.1) 357 17,3
salmonelami2 (A02); tifus in paratifus (A01) 294 14,3
Cl. difficile (A04.7 ) 259 12,6 1997, ko smo zabeležili 99 prijav, oziroma incidenco 4,9/100.000 prebivalcev, je število prijav iz leta v leto nižje.
Izjema je bilo leto 2013, ko smo zabeležili 23 prijav, ki je bilo glede na število enako kot leta 2002. Povprečna starost obolelih v letu 2013 je znašala 36,8 let, največ bolnikov je bilo v starostni skupini od 8 do 16 let. Primeri so bili iz različnih regij. Povečano število prijav bi bilo lahko posledica izbruha v nekaterih evropskih državah* kar pa z epidemiološko preiskavo nismo uspeli potrditi.
V letu 2014 smo prejeli 11 prijav hepatitisa A, incidenca je znašala 0,5/100.000 prebivalcev. Zbolele so tri ženske in osem moških. Trije oboleli so bili mlajši od 15 let. Šest obolelih je bilo iz celjske regije, po en primer iz Ljubljane, Kranja, Maribora, Raven in Kopra. Štirje bolniki so se okužili v tujini: dva na Filipinih, eden v Maroku in na Tajskem.
Zabeležili smo družinski izbruh; bolezen se je najprej pojavila pri moškem, ki bi se lahko okužil pri delu in je okužil ženo in otroka. Otroka sta prebolela okužbo brez kliničnih znakov.
*ECDC je leta 2013 poročal o treh izbruhih hepatitisa A v 11 državah EU. Epidemiološke, mikrobiološke in okoljske analize so pokazale, da se je okužba verjetno širila z uživanjem svežega in zamrznjenega jagodičevja iz skupnega izvora v državah EU/EEA. Izvora okužbe kljub skupnim prizadevanjem EFSE, European Food Safety Authority, ECDC, držav članic in Evropske komisije niso uspeli odkriti.