Opredelitev problema in teoretičnih izhodišč

1 Uvod

1.1 Opredelitev problema in teoretičnih izhodišč

1 UVOD

Zavarovalništvo je gospodarska dejavnost, ki ima poseben pomen za gospodarstvo, saj ustvarja gospodarsko varnost. V Sloveniji je bilo področje zavarovalništva zakonsko prvič urejeno z Zakonom o zavarovalništvu(ZZavar, Uradni list RS, št. 13/00). Ta zakon predstavlja podlago in je osnova za področje zavarovalnega posredovanja.

1.1 Opredelitev problema in teoretičnih izhodišč

Zavarovalno posredovanje ima ključno vlogo pri prodaji zavarovanj, saj ta dejavnost predstavlja povezovalni element med zavarovalnico, ki ponuja zavarovanja in strankami, ki ta zavarovanja potrebujejo. Pri tem nastajajo različni zavarovalni posli, ki predstavljajo sklepanje in izvrševanje pogodb o premoženjskem in življenjskem zavarovanju ali pozavarovanju, razen obveznih socialnih zavarovanj (Šrše 2011). Prodaja zavarovalnih storitev poleg klasične prodaje preko prodajnih mest zavarovalnice, tako ločeno poteka tudi preko zavarovalnih posrednikov.

Zavarovalni posrednik (ang. broker)¹je oseba, ki posreduje pri sklepanju zavarovalne pogodbe za eno ali več zavarovalnic. Predmet pogodbe je vzpostavljanje stikov med zavarovalnico in zavarovancem. Storitev posrednika je prizadevanje spraviti zavarovanca v stik z zavarovalnico. Poleg navedenega se pod zavarovalno posredništvo štejejo tudi aktivnosti, ki so povezane s pripravo na sklenitev zavarovalne pogodbe, ter pomoč pri izvrševanju pravic iz pogodbe, še posebej pri reševanju odškodninskih zahtevkov, naslovljenih na zavarovalnico (ZZavar-1,Uradni list RS, št. 13/00, 91/00, 21/02, 50/04, 102/04, 79/06, 109/06, 102/07, 69/08, 19/09, 49/09, 79/10, 99/10, 90/12, 56/13, 63/13, 93/15).

Pri urejanju poslovanja posrednikov imajo pomembno vlogo zakonska in pogodbena določila zlasti naslednjih predpisov:

- Obligacijski zakonik, ki določa posredniško pogodbo s katero se posrednik zaveže, da si bo prizadeval najti in spraviti v stik z naročnikom, t. j. osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe (OZ-UPB1,Uradni list RS, št. 83/01, 28/06, 40/07, 97/07, 64/16).

1 Broker-ja m, člov. (ȏ ̣) pog.

1. kdor opravlja borzne posle po nalogu komitenta; borzni posrednik: uspešen broker; Iščejo brokerja, da bi ob sprostitvi trgovanja na borzi čim prej prodali svoje delnice

2. posrednik: Ne morem razumeti, da lahko brokerji ponujajo nižjo ceno zavarovanja, kot jo ponujajo zavarovalnice E ← agl. broker 'mešetar, posrednik' (SSKJ 2017)

- Zakon o zavarovalništvu, ki od leta 2000 ureja področje poslovanja zavarovalnih posrednikov.

- Zakon o varstvu potrošnikov, ki določa, da morajo biti zavarovalni pogoji jasni in razumljivi in v slovenskemu jeziku in ne smejo biti nepošteni do zavarovalca kot potrošnika, ker so sicer nični (ZVPot-UPB2,Uradni list RS, št. 20/98, 25/98, 110/02, 14/03, 51/04, 98/04, 126/07, 86/09, 78/11, 38/14, 19/15).

- Zakon o varstvu osebnih podatkov, kjer so definirane dolžnosti vseh članov organov zavarovalnice, ki so jim na kakršenkoli način dostopni zaupni podatki, da varujejo le te in da jih ne smejo poročati tretjim osebam, niti jih sami izkoriščati ali omogočati, da bi jih izkoriščale tretje osebe (ZVOP-1-UPB1,Uradni list RS, št. 86/04, 67/07, 94/07).

Nadzor nad poslovanjemzavarovalnimi posredniki in zavarovalno posredniško družbo opravlja Agencija za zavarovalni nadzor (ZZavar-1), ki je tudi upravičena do odvzema dovoljenja v primeru, da posredniki ali posredniške pogodbe kršijo natančno določena pravila.

Med posrednikom in zavarovalnico se ne sklepa pogodba o posredovanju, lahko pa se s posebno pogodbo o sodelovanju dogovorita o tarifi plačila za posredovanje. Med posrednikom in zavarovalnico se oblikuje obligacijsko razmerje, ki temelji na enostranski izjavi volje zavarovalnice, da je pripravljena sprejeti ponudbo zavarovanca, za katerega dela posrednik, posredniku pa je zato pripravljena plačati provizijo (Ivanjko 2003,str. 243–246). V 554. členu ZZavar-1 je omenjeno, da zavarovalni posrednik nima pravice od zavarovalca zahtevati plačilo provizije oziroma kakršnegakoli drugega plačila, če ni s posredniško pogodbo, sklenjeno z zavarovalcem, izrecno pisno drugače dogovorjeno.

3 1.2 Namen in cilji zaključne projektne naloge

Namen zaključne projektne naloge je:

- proučitev pravne ureditev, ki zadeva zavarovalnega posrednika ter njegove naloge in obveznosti,

- proučitev zakonskih določil, in njihovih sprememb, ki uravnavajo poslovanje zavarovalnega posrednika,

- proučitev zavarovalnega posrednikapri varovanju podatkov, ki jih prejme od strank, po Zakonu o varstvu potrošnikov in Zakonu o varstvu osebnih podatkov,

- proučitev pogojev za opravljanje poklica zavarovalnega posrednika,

- proučitev razmerja med zavarovalnim posrednikom in strankami z vidika varovanja interesa strank.

Cilji zaključne projektne naloge so:

- predstavitev zavarovalnega posrednika pri svetovanju za izbiro zavarovanja,

- predstavitev slovenskega prava, ki je usklajeno z evropskim pri urejanju področja zavarovalnega posredovanja,

- predstavitev razlik med zavarovalnim zastopnikom in posrednikom,

- predstavitev organizacij, ki so vezane na poslovanje zavarovalnih posrednikov,

- predstavitev Agencije za zavarovalni nadzor, ki opravlja nadzor nad poslovanjem posrednikov,

- analiza varovanja interesov strank in spoštovanja predpisov zavarovalnih posrednikov na tem področju.

1.3 Predvidene metode za doseganje ciljev

Zaključna projektna naloga analizira položaj in storitev zavarovalnega posrednika, pri čemer uporablja tudi historično in primerjalno metodo. Usmerjena je v proučevanje položaja zavarovalnega posrednika in njegovega razmerja do strank, oziroma varstva interesov strank.

Teoretični del zajema preučevanje domače in tuje literature in zakonskih virov in predpisov.

Poleg zakonskih virov so v nalogi uporabljeni tudi viri iz spletnih podatkov Agencije za zavarovalni nadzor, Slovenskega zavarovalnega združenja, Kodeksa dobrih poslovnih običajev ter različnih zakonov. Z deskriptivno metodo so opisani pogoji za opravljanje dejavnosti zavarovalnega posredovanja ter pridobitev dovoljenje za opravljanje omenjenega poklica. Predstavljene so naloge in obveznosti zavarovalnih posrednikov, ki so zakonsko določene. Pa poleg tega so opisana določila, kako se morajo posredniki držati dobrih poslovnih običajev – uzanc, da bi lahko uspešno in dolgoročno poslovali.

1.4 Predpostavke in omejitve zaključne projektne naloge

Omejitve:

Naloga se omejuje na poslovanje zavarovalnega posrednika, katerega položaj ni enak zavarovalnemu zastopniku. Zavarovalni zastopnik bo zgolj predstavljen v poglavju, ki bo govorilo o razlikah med zavarovalnim zastopnikom in posrednikom. Omejitev je podana z namenom, da se poglobljeno prikažejo posrednik in njegove obveznosti do strank ter vsi predpisi, ki urejajo njegovo poslovanje in razmerja.

5 2 ZAVAROVALNIŠTVO

Korenine zavarovalništva segajo več tisoč let v preteklost (Pavliha 2000). Človek se je (za)varoval že v davni preteklosti, saj se je poskušal na vse načine braniti pred nevarnostmi, ki so nanj prežale na vsakem koraku. Po razpoložljivih virih lahko ugotovimo, da je bila prva zavarovalnica ustanovljena le 1668 v Parizu, ukvarjala pa se je s pomorskim zavarovanjem.

Sodobno zavarovanje pa se je resnično razvilo šele v zadnjih dveh stoletjih. Ljudje množično sklepajo zavarovanja, še posebej, če imajo kaj pod palcem, tako da je povpraševanje po tovrstni storitvi premo sorazmerno s stopnjo življenjskega standard družbe. Zavarovalništvo ima kot gospodarska dejavnost poseben pomen za gospodarstvo, saj je njegova glavna funkcija ustvarjanje gospodarske varnosti (Boncelj 1983).

2.1 Zgodovina zavarovalništva

Marko Pavliha (2000) ugotavlja, da je bila že leta 1452 ustanovljena Bratovščina Slovencev, kar priča o zgodnjemu razvoju slovenskega zavarovalništva. Bratovščina, ki je tedaj tudi dobila svoj prvi statut, je bila po svojem namenu nekakšna prva zavarovalnica za življenjsko in podobno zavarovanje med Slovenci. Zanimiv zametek zavarovalnega prava oziroma zdravstvenega zavarovanja je statut ljubljanskega krojaškega ceha iz leta 1579, ki je določal skupno pomoč iz blagajne za pomočnike in mojstre. Kot navaja Škufca(2003), je bil leta 1776prvi poskus ustanovitve prave zavarovalnice proti požarni škodi v slovenskih deželah, ko si je tedanje Poljedelsko društvo prizadevalo ustanoviti “pogorelsko zavarovalnico”, vendar mu zamisli ni uspelo uresničiti. Konec leta 1899 je bila ustanovljena Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, ki je začela delovati v začetku avgusta 1900 (Zavarovalnica Triglav. 2017) Po končani prvi svetovni vojni smo Slovenci dobili novo delniško zavarovalno družbo z imenom Jugoslovanska zavarovalna banka Slavija s sedežem v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni smo imeli v začetku opraviti s sovjetskim vzorcem zavarovalnega podjetja v obliki Državnega zavarovalnega zavoda (DOZ), potem pa se je zvrstilo več reform zavarovalstva. Z zakonom o zavarovalnicah in zavarovalnih skupnostih iz leta 1962 so zavarovalnice zopet postale gospodarske organizacije, s svežnjem predpisov v letih 1967 in 1968 pa naj bi zaživeli konkurenca, prostovoljno zavarovanje družbenega premoženja, decentralizirano izravnavanje nevarnostmi ter družbeno upravljanje.

Leta 1990 je Zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanjakončno vsaj delno posodobil ustanavljanje in poslovanje zavarovalnic ter med drugim vnovič blagoslovil zavarovalne delniške družbe. Zadnjo reformo je v začetku leta 2000 prinesel Zakon o zavarovalništvu – ZZavar (Uradni list RS, št. 13/00) (Pavliha 2000).

6 2.2 Zgodovina zavarovalnega posredništva v RS

Zavarovalni posredniki, ki so prvič nastopili na območju Republike Slovenije, so bili iz posredniške družba Greco z Dunaja, in sicer leta 1992. Družba je posredno iz tujine urejala zavarovalne posle za Tobačno iz Ljubljane. Že pred sprejetjem omenjenega Zakona o zavarovalništvu (ZZavar, Uradni list RS, št. 13/00), ki prvič opredeljuje in ureja poslovanje zavarovalnih posrednikov pri nas, se je v Sloveniji s trženjem zavarovanj ukvarjalo več kot 3000 ljudi (Pavliha 2000). To pomeni, da so se s trženjem zavarovanj ukvarjale tudi druge osebe, med drugimi tudi zavarovalni posredniki, ki so poslovali brez zakonske podlage. S sprejetjem zakonske ureditve za posrednike se njihovo število in delež zavarovanj sklenjenih s posredovanjem iz leta v leto povečuje (Nograšek 2005).

7 3 ZAVAROVALNO PRAVO V SLOVENIJI

Statusno zavarovalno pravo ureja zlasti ustanavljanje, poslovanje, nadzor in prenehanje zavarovalnic, pozavarovalnic, kakor tudi položaj zavarovalnih posrednikov. Vire zavarovalnega prava lahko razvrstimo predvsem na zakonske in podzakonske predpise, splošne in posebne zavarovalne pogoje oziroma tipske pogodbe, uzance ter druge dobre poslovne običaje, pogodbeno avtonomijo, sodno prakso in pravno doktrino.

3.1 Statusno zavarovalno pravo

Osrednji predpis v Sloveniji je Zakon o zavarovalništvu (ZZavar, Uradni list RS, št. 13/00), ki je začel veljati 3. marca 2000. Prvotni zakon je bil sestavljen iz 364 členov v 21 poglavjih, njegov cilj pa je na sistematsko zaokrožen način urediti področje zavarovalništva v Republiki Sloveniji. Zakon temelji na načelu preglednosti delovanja zavarovalništva, načelu varnega in skrbnega poslovanja, načelu obvladovanja tveganj in načelu nadzora. Ureditev naj bi v največji možni meri prevzela pravni red EU in tako omogočila nadaljnji razvoj te izjemno pomembne gospodarske panoge. Za zavarovalno pravo je značilna visoka stopnja kogentnosti oziroma državnega poseganja v pogodbeno in statusno sfero, predvsem zaradi varovanja zavarovancev ter zajetnega kupčka denarja, ki se zbira v okviru te dejavnosti. Druga značilnost zavarovalnega prava je njegova zapletenost oziroma kompleksnost ter prepletenost pogodbenega in statusnega prava.

Dne 1. 1. 2016 je začel veljati prenovljeni Zakon o zavarovalništvu, ki je bil do zadnje različice prenovljen 19-krat. Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1, Uradni list RS, št. 93/15) ima 647 členov in v primerjavi s prvotnim zakonom ni bistveno spreminjal zakonske ureditve zavarovalnega posrednika. Del zakona o zavarovalnem posredovanju bo zato treba naknadno spremeniti glede na direktivo o zavarovalnemu posredovanju oziroma distribuciji zavarovalnih produktov.Nova direktiva določa obveznost varovanja strank ne samo za posrednike ampak tudi za druge udeležence pri sklepanju zavarovalnih poslov. Potrebno bo tudi redno izobraževanje posrednikov z namenom izboljšanja področja posredništva v Sloveniji.

omenjenega prenovljenega zakona je opravljena prva faza prilagajanja normativne ureditve zavarovalništva v Sloveniji evropskim standardom in normativnemu sistemu³.

3.2 Pojem in pomen zavarovalnega posla

ZZavar-1 (Uradni list RS, št. 13/00, 91/00, 21/02, 50/04, 102/04, 79/06, 109/06, 102/07, 69/08, 19/09, 49/09, 79/10, 99/10, 90/12, 56/13, 63/13, 93/15) v 7. členu natančno opredeljuje pojem zavarovalnega posla, in sicer kot sklepanje in izvrševanje pogodb⁴ o premoženjskem in življenjskem zavarovanju ali pozavarovanju, razen obveznih socialnih zavarovanj.

V 113. členu ZZavar-1 je opredeljeno, da zavarovalne posle lahko opravlja:

- zavarovalnica s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je za opravljanje teh poslov pridobila dovoljenje od Agencije za zavarovalni nadzor;

- zavarovalnica tretje države, ki je v skladu s tem zakonom upravičena neposredno opravljati zavarovalne posle na območju Republike Slovenije ali podružnica zavarovalnica tretje države, ki pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za ustanovitev podružnice;

- zavarovalnica države članice Evropske unije, ki v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico na območju Republike Slovenije oziroma je v skladu s tem zakonom pooblaščena neposredno opravljati zavarovalne posle na območju RS.

V svetu obstajata dva temeljna modelaprodaje zavarovanj. Interni model predstavlja prodaja kot del posamezne zavarovalnice, katero jo opravljajo njeni redno zaposleni ali pogodbeni delavci. Eksterni model pa predstavlja prodaja prek zunanjega podjetja z neodvisnim, strokovnim in predvsem pogodbenimi sodelavci, ki skrbijo za prodajo programov ene ali več zavarovalnic (Šifrer 1994).Poleg zavarovalnic prodaja zavarovalnih storitev tako ločeno poteka še preko zavarovalnih zastopnikov in posrednikov.

Tržne poti, ki se uporabljajo v zavarovalništvu so odvisne od:

- vrste zavarovanja,

- strukture zavarovalne ponudbe,

- zmogljivosti zavarovalnica in izbire ciljnih trgov.

Zavarovanja se glede na glavne nevarnosti, ki jih krijejo, razvrščajo v naslednje zavarovalne vrste⁵:

3Inštitut za zavarovalništvo in pravo v Mariboru. Http://www.zavarovanje-osiguranje.eu/zavarovalnistvo/novi-zavar-1/

4Po omenjenemu zakonu, sklepanje in izvrševanje pogodb opravi zavarovalnica ali drugi delavci zavarovalnice ne pa zavarovalni posredniki. Posredniki so zadolženi zgolj za iskanje strank in povezovanje le teh z zavarovalnico.

52. odstavek sedmega člena ZZavar-1

- zavarovanje požara in elementarnih nesreč ipd.

3.3 Položaj zavarovalnice

Temeljna izvajalka zavarovalnih poslov je zavarovalnica, ki je zakonsko opredeljena kot pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, katera je od nadzornega organa pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov. Zavarovalnice običajno poslujejo prek centrale in podružnic, ki so krajevno ločene od sedeža družbe. Beseda zavarovalnica torej vključuje poleg zavarovalne delniške družbe in vzajemne zavarovalnice tudi pozavarovalnico, zavarovalni in pozavarovalni pool ter zavarovalno skupino (na primer zavarovalni holding⁶).

Podružnice niso pravne osebe, vendar se vpišejo v register in smejo opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba⁷(ZGD-1-UPB3, Uradni list RS, št. 42/06, 60/06, 10/08, 68/08, 42/09, 65/09, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 82/13, 55/15, 15/17). Starejše zavarovalnice, ki so bile ustanovljena pred novim ZZavar iz leta 2000, izvajajo življenjsko in premoženjsko zavarovanje. Zato jih imenujemo kompozitne zavarovalnice. Zavarovalnice po ZZavar opravljajo le premoženjska ali pa samo življenjska zavarovanja, zato so to enovite zavarovalnica (Ciglič 2011). V 560. členu ZZavar-1 je določeno, da je obveznost zavarovalnice zagotovilo, da zanjo dejavnost zavarovalnega posredovanja opravljajo samo osebe iz prvega, četrtega in petega odstavka 558. člena istega zakona. Med drugimi so to zavarovalno posredniške družbe, ki so kot vsi ostali pridobile dovoljene za opravljanje dejavnosti posredovanja. Po Zakonu o zavarovalništvu, natančneje v 576. členu, je opredeljeno, da zavarovalno posredniška družba tretje države na območju RS lahko opravlja dejavnost zavarovalnega posredovanja samo preko podružnice. Pri ustanovitvi podružnice morajo upoštevati Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1-UPB3, Uradni list RS, št. 65/09), ki ureja statusne vidike ustanovitve podružnice v RS in Direktivo 2012/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta o razkritjih podružnic (Mladi podjetnik 2017).

6Zavarovalni holding je pravna oseba, ki ni zavarovalnica in kateri so podrejene izključno oziroma pretežno zavarovalnice oziroma pozavarovalnice, pri čemer za presojo pretežno podrejenih družb ni odločilno njihovo število, temveč višina kapitala, knjigovodska vrednost deležev in druga gospodarska merila. V svetu poznamo številne uspešne zavarovalne holdinge, kot na primer Allianz Holding, Legal

& General Group ipd.

7Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1-UPB3, Uradni list RS, št. 65/09)

10 4 ZAVAROVALNI POSREDNIK

V 548. členu Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1, Uradni list RS, št. 93/15) je zavarovalni posrednik natančno opredeljen kot oseba, ki posreduje pri sklepanju zavarovalnih pogodb z eno ali več zavarovalnic.

4.1 Status zavarovalnega posrednika

Opravlja storitev, katere predmet je spraviti zavarovanca v stik z zavarovalnico, da bise z njo pogajal o sklenitvi zavarovalne pogodbe. Lahko bi dejali, da je posrednik »podaljšana roka«

zavarovanca, saj mora skrbeti predvsem za njegove interese in mu priskrbeti najprimernejše zavarovanje.Zavarovalni posrednik lahko deluje samostojno kot fizična oseba, organizirano kot samostojni podjetnik posameznik⁸, lahko deluje v okviru zavarovalnih posredniških družb ali pa v okviru zaposlitve v bankah.

Pogoj za samostojno opravljanje delazavarovalnih posrednikovje, da morajo predhodno pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega posredovanja. Pomožni zavarovalni posrednik za svoje delovanje ne potrebuje dovoljenja AZN, vendar pa pri svojem delu ni samostojen in lahko opravlja svoje delo samo v omejenemu obsegu. Pomožni zavarovalni posrednik lahko le išče potencialne zavarovalce brez posredovanja vsebine zavarovalnega razmerja in brez podpisovanja kakršnihkoli zavarovalnih dokumentov (Šrše 2011).

V 549. členu ZZavar-1 pa je zavarovalna posredniška družba opredeljena kot pravna oseba, ki za gospodarsko dejavnost opravlja storitve posredovanja pri sklepanju zavarovalnih pogodb, in sicer prek svojih delavcev-zavarovalnih posrednikov. V tretjem odstavku 220. člena pa je omenjeno, da se določbe tega zakona o posredniških družbah smiselno uporabljajo tudi za podjetnika posameznika po ZGD-ju. Zavarovalna posredniška družba mora voditi register zavarovalnih posrednikov, ki na podlagi zaposlitve oziroma drugega pravnega razmerja v družbi opravljajo posle zavarovalnega posredovanja. Storitve zavarovalnega posredovanja opravljajo tudi banke, ki so za opravljanje teh storitev pridobile dovoljenje Banke Slovenije.

Banka Slovenije izda dovoljenje na podlagi predhodnega mnenja Agencije za zavarovalni nadzor (ZZavar-1, 558. člen).

Delo zavarovalnega posrednika vključuje pridobivanje novih zavarovancev in promocijo, zato so za opravljanje tega poklica potrebne različne kompetence in prodajne veščine, vztrajnost in

8Za samostojne podjetnike, ki se ukvarjajo s zavarovalnim posredovanjem, poleg določba Zakona o zavarovalništvu in drugih predpisov s področja zavarovalništva, veljajo tudi predpisi Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1-UPB3).

sposobnost motiviranja drugih. Zaradi osebnega stika s strankami mora biti posrednik urejen in komunikativen. Od posrednika se pričakuje organiziranost, doslednost, iznajdljivost in poštenost.⁹

4.2 Registri zavarovalnih posrednikov

Na podlagi novih določb Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1), ki je začel veljati 1. 1. 2016, Agencija za zavarovalni nadzor vodi tudi register zavarovalnih posrednikov. Gre za register oseb, ki imajo dovoljenje AZN za opravljanje poslov zavarovalnega posredovanja. Na podlagi podatkov, ki so objavljeni na spletnih straneh AZN, bi lahko glede števila zavarovalnih posrednikov sklepali, da sta zavarovalna kultura in strokovno znanje o zavarovalništvu Slovenije na zelo visoki ravni. Do 30. 06. 2016 je v omenjeni register vpisanih 1729 zavarovalnih posrednikov. Zavarovalnice so v obdobju 1945 do 2000 nasprotovale delovanju zavarovalnih posrednikov, čeprav so, tradicionalno gledano, zavarovalni posredniki najžlahtnejši del zavarovalništva (Inštitut za zavarovalništvo in pravo v Mariboru. 2016).

V register se vpišejo podatki¹⁰, kot so ime in sedež družbe oziroma podjetnika, datum izdanega dovoljenja, navedba oseb v vodstvu družbe in seznam držav članic, v katerih lahko družba oziroma podjetnik opravlja dejavnost. Agencija vpiše osebo v register najkasneje v roku osmih dni od pridobitve dovoljenja in tudi v istem roku (od dneva, ko je Agencija izvedla razlog za izbris) osebo izbriše iz registra.

Vsi podatki, ki so vpisani v registre, so javni¹¹, in kot so že omenjali, se morajo tekoče obnavljati, pri čemer se skrbi za vpis novih in pa tudi izbris posrednikov, ki so iz različnih razlogov izgubili dovoljenje za opravljanje dejavnosti posredovanja.

9Lasten vir. Pridobljen pri Zavodu za zaposlovanje RS.

10Sklep o registrih. 2007. Registri posrednikov in posredniških družb.

Http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE5845

11562. člen ZZavar-1

12 4.3 Pogoji za opravljanje posredniške dejavnosti

Posle zavarovalnega posredovanja lahko pri zavarovalnici, zavarovalni posredniški družbi ali banki samostojno opravljajo samo fizične osebe, ki pridobijo dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega posredovanja¹².

Dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega posredovanja izda Agencija za zavarovalni nadzor - AZN, če oseba izpolnjuje naslednje pogoje:

- je uspešno opravila preizkus strokovnih znanj, potrebnih za opravljanje poslov zavarovalnega posredovanja;

- ima najmanj enoletne izkušnje s področja zavarovalnih poslov, ki jih je pridobila na podlagi zaposlitve oziroma drugega pravnega razmerja z zavarovalnico oziroma zavarovalno posredniško družbo;

- obvlada slovenski jezik;

- ni bila pravnomočno nepogojno obsojen za kazniva dejanja zoper premoženje oziroma gospodarstvo na kazen zapora več kot treh mesecev;

- ji AZN ni odvzela dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega posredovanja pred manj kakor 5 leti.

Poleg omenjenih pogojev je pred pridobitvijo dovoljenja od Agencije za zavarovalni nadzor potrebno opraviti preizkus znanja za zavarovalnega posrednika. Preizkus znanja je sestavljen iz pisnega in ustnega izpita.¹³

V Uradnemu listu RS (Uradni list RS, št. 1/2016, str. 58) je sprejet14. sklep, ki natančno določa pogoje, ki so potrebni za opravljanje poslov zavarovalnega posredovanja. Potrebna praktična znanja za zavarovalno posredovanje bodo podrobno predstavljena v poglavju naloge in pristojnosti zavarovalnega posrednika.

4.4 Naloge in pristojnosti zavarovalnega posrednika

Zavarovalni posrednik je pri opravljanju svojih nalog v dvojnem pravnem razmerju. Na eni

In document ZAKLJUČNA PROJEKTNA NALOGA (Strani 13-0)