Mentor: doc. dr. Žiga Snoj Somentor: prof. dr. Igor Serša Študenti: tema je zasedena
Organizacijska enota: Inštitut za anatomijo, UL MF / UKC Ljubljana, Klinični inštitut za radiologijo / Inštitut Jožef Stefan
Kratka obrazložitev vsebinske usmeritve in znanstvene aktualnosti dela
Izhodišča: Difuzijsko tenzorsko slikanje (DTI) je nadgradnja difuzijsko obteženega slikanja (DWI), ki temelji na naključnem gibanju molekul. Za DTI sliko je treba posneti več DWI slik pri različnih smereh difuzijskega gradienta. Slikanje je široko uporabljeno pri prikazu centralnega živčevja (in vivo), saj omogoča tridimenzionalen prikaz poteka vlaken. Slike imajo zaradi nižjega gradienta magnetnega polja (običajno 3T) pogosto nizko prostorsko resolucijo. Namen naloge je prikaz perifernih živcev z visoko gradientnim DTI slikanjem in primerjava s svetlobnomikroskopsko sliko.
Metode: Periferne živce (n. medianus), pridobljene od kadavrov, bomo slikali z visoko gradientnim (9T) difuzijskim tenzorskim magnetnoresonančnim slikanjem ter pridobljene slike primerjali s histološko zgradbo živca pod svetlobnomikroskopsko sliko (barvanje HE). DTI slike bomo prikazali s 3D modeli ter z vektorsko analizo primerjali pridobljene vektorske parametre z zgradbo perifernega živca.
Pričakovani rezultati: Zaradi uporabe visokega magnetnega polja na DTI sliki pričakujemo, da bo mogoče dobro ločiti snope žičnih vlaken od epinevrija ter perinevrija. Hkrati pričakujemo visoko stopnjo ujemanja med histološko in DTI sliko.
Opredelitev značaja naloge: bazična raziskava
2. Naslov teme: Ocena barvnega vida pri dojenčkih in malčkih – prvič ponovno razpisana tema (št. 90)
Mentorica: doc. dr. Manca Tekavčič Pompe, dr. med.
Študenti: tema je zasedena
Organizacijska enota: Očesna klinika, UKC Ljubljana
Kratka obrazložitev vsebinske usmeritve in znanstvene aktualnosti dela
Izhodišča: Po ocenah ima 15–20 % celotne populacije eno od pridobljenih ali prirojenih okvar barvnega vida. Za klinično oceno barvnega vida uporabljamo pseudoizokromatične tablice, teste urejanja in razvrščanja in anomaloskope. Natančna ocena vrste in stopnje okvare barvnega vida je možna šele ob dobrem otrokovem sodelovanju, kar praviloma ni pred dopolnjenim 10. letom starosti.
Obstajajo sicer nekateri mlajšim otrokom prilagojeni testi, s katerimi pa lahko barvni vid ocenimo zgolj orientacijsko in ne prej kot pri 4.–5. letu starosti.
Metode: Za oceno barvnega vida bomo uporabili metodo preferenčnega gledanja, otrokove očesne gibe pa bomo sledili s sistemom za analizo očesnih gibov. V raziskavo bomo vključili najmanj 30 otrok do dopolnjenega 3. leta starosti.
Rezultati: V prvi fazi raziskave bomo skupaj z zunanjimi sodelavci razvili ustrezne barvne dražljaje, ki jih bomo lahko predvajali na računalniškem zaslonu po metodi preferenčnega gledanja. V drugi fazi pa bomo pričeli s predvajanjem dražljajev otrokom in z registracijo zadjega v posamezni barvni osi, na katerega se otrok še odzove z ustreznim očesnim gibom.
Zaključek: Raziskava bo osnova za razvoj nove in izvirne metode in morda njeno kasnejšo vpeljavo v klinično prakso.
Opredelitev značaja naloge: klinična raziskava
3. Naslov teme: Motnje dihanja pri pacientih z nevrodegenerativnimi oblikami parkinsonizma – prvič ponovno razpisana tema (št. 119)
Mentor: doc. dr. Dejan Georgiev, dr. med.
b Študenti: tema je zasedena
Organizacijska enota: Katedra za nevrologijo, UL MF / Klinični oddelek za bolezni živčevja, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana
Kratka obrazložitev vsebinske usmeritve in znanstvene aktualnosti dela
Izhodišča: Nevrodegenerativne bolezni, vključno s Parkinsonovo boleznijo (PB), so pogosto povezane z motnjami motoričnega nadzora, vključno z motnjami dihanja. Za razliko od ostalih motoričnih težav, kot so tremor v mirovanju, rigidno povišan tonus, bradikinezija in posturalna nestabilnost, so motnje dihanja slabo razumljene, njihova pogostost je podcenjena, kljub njihovi pomembnosti za osebe s PD. Klinična poročila opisujejo različne respiratorne simptome od dispneje, pomanjkanja kontraktilnosti dihalnih mišic in usklajevanje prsne muskulature, motnje ritmičnosti dihanja in pa tudi dnevno zaspanost zaradi nočne hipoksije. Po naših kliničnih opažanjih je en pomemben dejavnik, ki prispeva k dispneji, slabša gibljivost diafragme (bradikinezija diafragme), ni pa znano, kakšen učinek imajo dopaminergična zdravila na le-to.
Motnje dihanja pri PB, vendar tudi pri multipli sistemski atrofiji (MSA) in progresivni supranuklearni paralizi (PSP), imajo tako pomembne posledice za kakovost življenja. Večkrat dihalne motnje vodijo v aspiracijsko pljučnico, ki je en glavnih vzrokov smrti pri parkinsonizmih. Zaradi tega je boljše razumevanje dihalnih motenj pri pacientih s PB in ostalimi parkinsonizmi izrednega pomena, saj zdravljenje le-teh lahko bistveno prispeva k njihovi boljši obravnavi.
Namen: Splošni namen je opredeliti značilnosti motenj dihanja pri pacientih z nedegenerativnimi oblikami parkinsonizma oz. s PB, MSA in PSP. Osredotočili se bomo na mehanizme fenomena dispneje/bradipneje in gibljivost diafragme.
Hipoteze: 1. V primerjavi z zdravimi preiskovanci imajo pacienti s PB slabšo gibljivost diafragme. 2.
Dopaminergična zdravila izboljšajo gibljivost diafragme in posledično dispnejo pri pacientih s PB. 3.
V primerjavi s pacienti s PB, imajo pacienti s PSP in MSA slabšo gibljivost diafragme in bolj izrazito dispnejo.
Metode: V študiji bomo vključili tri skupine pacientov – s PB, z MSA in s PSP, ter skupino kontrolnih preiskovancev. Tarčno število preiskovancev v vsaki skupini bo 15. Klinično nevrološko stanje bo pri vseh pacientih ocenjeno z ustreznimi lestvicami. Motnje dihanja in dispneja bojo prav tako ocenjene z ustreznimi lestvicami. Gibljivost diafragme (amplituda in frekvenca) bo ocenjena ultrazvočno in z EMG diafragme. Za oceno dihalnih sposobnosti bodo pacienti opravili spirografijo.
Poleg neinvazivne ocene saturacije krvi s kisikom planiramo oceno saturacije krvi s pomočjo plinske analize arterijske krvi (PAAK). Možna je ocena dihalnih sposobnosti ponoči s pomočjo polisomnografije.
Rezultati: Pričakujemo, da bomo ugotovili pomembno povezavo med zmanjšano gibljivostjo diafragme in dispnejo/bradipnejo pri pacientih z nevrodegenerativnimi oblikami parkinsonizma.
Zmanjšana gibljivost diafragme bo korelirala s stopnjo apendikularne motorične prizadetosti, predvsem z apendikularno bradihipokinezijo in bo bolj izrazita pri pacientih s PSP in MSA kot pri pacientih s PB. Pri slednjih pričakujemo, da se bosta gibljivost diafragme in dispneja izboljšali z dopaminergičnimi zdravili.
Opredelitev značaja naloge: klinična raziskava
4. Naslov teme: Vpliv antioksidativnih in vnetnih poti na sopojavnost parodontalne bolezni in srčno-žilnih bolezni– prvič ponovno razpisana tema (št. 70)
Mentor: izr. prof. dr. Boris Gašpirc, dr. dent. med.
Somentor: doc. dr. Robert Marčun, dr. med.
Organizacijska enota: Katedra za ustne bolezni in parodontologijo, UL MF / Klinika Golnik Kratka obrazložitev vsebinske usmeritve in znanstvene aktualnosti dela
Izhodišča: Parodontalna bolezen je glavni vzrok izgube zob v odrasli populaciji ter hkrati preko mehanizmov bakterijskega razsoja, vnetnih mediatorjev in navzkrižne imunske reakcije vpliva na sistemsko zdravje bolnikov s parodontalno boleznijo. Bolniki z napredovalo obliko parodontalne bolezni imajo 2–3-krat višje tveganje za nastanek in napredovanje srčno-žilnih bolezni.
Hipoteza: Bolniki s srčno-žilnimi boleznimi, ki imajo hkrati napredovalo obliko parodontalne bolezni, imajo prisotne polimorfizme genov vključenih v antioksidativne in vnetne poti, ki prispevajo h klinični manifestaciji obeh vnetnih bolezni.
c
Namen: Namen naloge je ugotoviti vpliv genetske variabilnosti genov antioksidativnih in vnetnih poti na sopojavnost in klinične manifestacije parodontalne bolezni in srčno-žilnih bolezni.
Metode: V klinično raziskavo bodo vključeni bolniki s srčno-žilno boleznijo, ki se zdravijo na Kliniki Golnik in bodo v anamnezi navajali znake in simptome parodontalno bolezni. Taki bolniki bodo pregledani na Katedri za ustne bolezni in parodontologijo in 20 bolnikov, pri katerih bo diagnosticirana parodontalna bolezen, bo vključenih v raziskavo. Deset zdravih oseb bo vključenih v kontrolno skupino. Korelirali bomo vrednosti markerjev srčno-žilnih bolezni z vnetnimi markerji in markerji antioksidativnih poti v gingivalni tekočini. Izvedli bomo genotipizacijo za polimorfizme genov antioksidativnih in vnetnih poti bolnikov ter zdravih preiskovancev.
Zaključki: Predvidevamo, da bodo imeli bolniki s srčno-žilnimi boleznimi in parodontalno boleznijo več polimorfizmov genov antioksidativnih in vnetnih poti, ki pospešujejo vnetje.
Opredelitev značaja naloge: klinična raziskava
5. Naslov teme: Študij mehanizmov delovanja PACAP na izoliranih možganskih arterijah– prvič ponovno razpisana tema (št. 54)
Mentor: višji znan. sod. dr. Gorazd Drevenšek, univ. dipl. biol.
Organizacijskaenota: Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo, UL MF Kratka obrazložitev vsebinske usmeritve in znanstvene aktualnosti dela
Izhodišča: Vpletenost adenilat ciklaze aktivirajočega hipofiznega peptida (Pituitary adenylate cyclase-activating polypeptide – PACAP) v uravnavo delovanja nevroendokrinega in avtonomnega živčnega sistema je slabo raziskana. Še manj je poznano delovanje odziva možganskih žil na PACAP, skoraj nepoznana pa je ta vloga pri humanih možganskih žilah.
Hipoteza: Odzivnost bazilarnih možganskih arterij bo povezana z gostoto receptorja PAC1 in prisotnostjo oblik PACAP-27 in PACAP-38. Odzivi žil in gostota peptida bo značilno različna pri ljudeh, umrlih zaradi depresije / samomora v primerjavi z umrlimi zaradi drugih vzrokov.
Namen: Z določanjem odziva elementov sistema PACAP v izoliranih žilah bomo ocenili pomen peptida pri bolnikih, obolelih za depresijo in povezanost s spremenjenim odzivom sistema pri drugih boleznih.
Metode: Iz vzorcev, odvzetih za študijo funkcionalnega odziva, bomo del arterij analizirali na gostoto PAC1 in VPAC1. Funkcionalni odziv žil bomo primerjali z gostoto receptorjev pri istih žilah.
Zaključki: S to študijo bomo poiskali povezave med odzivnostjo žil, gostoto receptorjev, starost ter bolezen umrlih. Predvidoma bodo to prvi podatki o delovanju PACAP na humanih možganski žilah.
Opredelitev značaja naloge: temeljne medicinske znanosti
6. Naslov teme: Mikro RNA v zunajceličnih veziklih kot biološki označevalec za neinvazivno odkrivanje zavrnitve presajene ledvice – prvič ponovno razpisana tema (št. 43)
Mentor: prof. dr. Miha Arnol, dr. med.
Somentorica: izr. prof. dr. Metka Lenassi, univ. dipl. mikr.
Študenti: tema je zasedena
Organizacijska enota: Katedra za interno medicino, UL MF / Inštitut za biokemijo in molekularno genetiko, UL MF
Kratka obrazložitev vsebinske usmeritve in znanstvene aktualnosti dela
Izhodišča: Presaditev ledvice predstavlja optimalno zdravljenje bolnikov s končno ledvično odpovedjo. Vodilni vzrok odpovedi delovanja presadka je zavrnitev, za izboljšanje možnosti preživetja presadka pa je ključno čimprejšnje odkritje zavrnitve. Trenutno se v klinični praksi uporablja patohistološka analiza vzorca ledvične biopsije (nadzorna ali indikacijska biopsija). Ledvična biopsija je invaziven postopek z možnostjo zapletov, v odvzetem vzorcu so histopatološke spremembe lahko odsotne, ponovne biopsije pa so poleg večjega tveganja za zaplete tudi organizacijsko zahtevne in drage.
Hipoteza: Naša hipoteza je, da se profil miRNA v ZV sproščenih v urin pri zavrnitvi presajene ledvice značilno razlikuje od profila miRNA v ZV sproščenih v urin, kadar zavrnitve ne dokažemo.
Metode: Raziskavo bomo izvedli na manjšem številu vzorcev urina bolnikov s presajeno ledvico, ki so se prostovoljno vključili v etično odobreno raziskavo (0120-216/2019/04). Iz urina bomo najprej s
d
pomočjo velikostno izključitvene kromatografije izolirali ZV, iz katerih bomo nato s pomočjo kita izolirali celoten nabor miRNA. Te bomo prepisali v cDNA in s pomočjo panelov na osnovi PCR v realnem času (qPCR) preverili izražanje 179 miRNA, pogosto prisotnih v urinu. Z bioinformacijsko analizo bomo nato identificirali miRNA, ki se značilno razlikujejo med bolniki z zavrnitvijo presadka in bolniki brez zavrnitve presadka, ter preverili njihovo izražanje s qPCR na novi manjši skupini preiskovancev. Predvidevamo, da bomo identificirali vsaj 3 vrste miRNA v ZV iz urina, ki bodo značilno raznoliko izražene pri bolnikih z zavrnitvijo presadka, in bolnikih, kjer zavrnitve ne bomo dokazali.
Zaključki: Raziskava bo uporabila nove pristope za identifikacijo neinvazivnih bioloških označevalcev v urinu bolnikov z zavrnitvijo presajene ledvice, z velikim pomenom za bodočo klinično prakso.
Opredelitev značaja naloge: klinična raziskava
7. Naslov teme: Klinične značilnosti alergije za mačko – prvič ponovno razpisana tema (št. 23)
Mentor: prof. dr. Mitja Košnik, dr. med.
Somentorica: dr. Ana Koren, dipl. univ. biol.
Organizacijskaenota: Katedra za interno medicino, UL MF
Kratka obrazložitev vsebinske usmeritve in znanstvene aktualnosti dela
Izhodišča: Med bolniki, napotenimi na teste takojšnje preobčutljivosti, se pogosto ugotovi pozitiven rezultat z alergenom mačke.
Velikokrat bolniki s pozitivnim testom nimajo težav ob stiku z mačko, včasih so težave zgolj ob večji izpostavljenosti, nekateri bolniki pa čutijo težave že ob minimalni izpostavljenosti.
Namen raziskave: V raziskavi želimo ugotoviti, kako pogosta je senzibilizacija s tem alergenom, kako pogosto je klinično pomembna, kateri so simptomi, kateri so napovedni dejavniki in biomarkerji klinično pomembne senzibilizacje ter teže alergije. Zanima nas, kako pogosto pri tej alergiji pride v poštev zdravljenje s specifično imunoterapijo.
Opredelitev značaja naloge: klinična raziskava
8. Naslov teme: Vpliv posledic prebolele okužbe s SARS-CoV-2 na funkcijo