OSKRBA Z ENERGIJO IZ UVOZA

Med cilji Nacionalnega energetskega programa je poleg konkurenčnosti gospodarstva, okoljske trajnosti in socialne kohezivnosti našteta tudi zanesljivost oskrbe z energijo in energetskimi storitvami. Osrednja pozornost energetske politike za zagotavljanje zanesljive in kakovostne oskrbe z energijo je poleg zmanjševanja odvisnosti od uvoza in maksimiranja samozadostnosti oskrbe namenjena ukrepom za obvladovanje tveganj, povezanih z odvisnostjo od uvoza. K zanesljivi oskrbi z energijo prispevajo uravnoteţeni in po produktih in drţavah izvora različni energetski viri, obvladovanje rasti rabe energije in s tem zmanjšanje uvoza ter dolgoročna zagotovitev stabilnih cen energije, zagotovljena z iskanjem strateških partnerstev z dobavitelji goriv. Zanesljivost oskrbe z električno energijo je opredeljena z zadostnostjo elektroenergetskega sistema za proizvodnjo, s prenosom in z distribucijo električne energije in s strateško zanesljivostjo dobave goriv. Pri zanesljivosti oskrbe z električno energijo sta pomembni tudi povezanost elektroenergetskih sistemov in koordinacija operaterjev v EU in širše (Letni energetski pregled 2007). Slednje zagotavlja Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER – Agency for the Cooperation of Energy Regulators) s sedeţem v Ljubljani.

Resolucija o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP) pri odvisnosti od uvoza z oskrbo z električno energijo postavlja količinske cilje zanesljivosti energetske oskrbe, ki so pomembni pri pripravi dolgoročnih bilanc. To so dolgoročno ohranjanje razpoloţljivosti energetskih virov na nivoju, primerljivem današnjemu nivoju s konkurenčno oskrbo RS z električno energijo iz domačih energetskih virov, najmanj v obsegu 75 % sedanje porabe;

inštalirana moč elektrarn v elektroenergetskem sistemu na ozemlju Republike Slovenije mora biti pri tem dolgoročno vsaj 45 % višja od največje končne moči porabe; zagotavljanje vsaj 60-odstotne sistemske rezerve pri oskrbi z električno energijo na območju, ki nima omejitev daljnovodnih povezav. Za oceno zadostnih proizvodnih sposobnosti v sistemu za namen pokritja pričakovane porabe in vršne potrebe z upoštevanjem realnih moţnosti uvoza se uporablja metodologija UCTE (Union for the Co-ordination of Transmission of Electricity), ki ocenjuje realno razpoloţljive kapacitete glede na referenčno mejo zadostnosti in konično obremenitev. Za zanesljivo oskrbo mora biti na zalogi tudi zadostna količina naftnih derivatov in zagotovljena dobava zemeljskega plina. (EBRS 2006–2026).

SLEDI POVEZAVI:

http://www.stat.si/vodic_oglej.asp?ID=380&PodrocjeID=18 http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=270

Zanesljivost oskrbe (dobave) električne energije določa verjetnost (po navadi v obliki numeričnih kazalcev), da bo sistem sposoben dobaviti energijo zahtevane kakovosti do vseh odjemnih mest in v potrebnih količinah. Zanesljivost oskrbe se podaja z dvema osnovnima karakteristikama: zadostnost in varnost.

Zanesljivost je odvisna od:

- uvoza energentov,

- zadostnosti proizvodnih virov za električno energijo, - minimalne zaloge naftnih derivatov in

- zagotovljene dobave zemeljskega plina.

Zanesljivost oskrbe se zagotavlja z energetsko politiko, zmanjševanjem uvoza in s povečevanjem samooskrbe.

Zadostnost sistema je pokazatelj sposobnosti sistema za pokrivanje potreb odjemalcev po električni energiji in moči v vseh pričakovanih obratovalnih stanjih.

Varnost sistema je sposobnost sistema, da je v določenem obratovalnem stanju sistem odporen na mnoţico motenj (kratki stiki v omreţju, izpadi elementov sistema in nepričakovane spremembe v odjemu v povezavi z omejitvami v proizvodnji).

SLEDI POVEZAVAM:

http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Por ocila/EB_RS_0626_0.pdf

http://ec.europa.eu/energy/gas_electricity/acer/acer_en.htm https://www.entsoe.eu/the-association/history/ucte/

NALOGE ZA UTRJEVANJE

1. Poiščite in razloţite letno dinamiko porabe energentov ter povprečne petletne stopnje rasti v obdobjih 1990–1995, 1995–2000, 2000–2005 in 2005–2010.

http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Porocila/EB RS_2010.pdf

2. Povzemite energetsko bilanco RS: Kako je sestavljena in kakšna je bila v letu 2010? Kako je sestavljena bruto domača poraba energije na nivoju primarne energije? Kolikšna je polovična proizvodnja NEK na pragu? Kakšna je razdelitev končne porabe? Koliko znaša končna poraba električne energije, zemeljskega plina, naftnih derivatov in biogoriv v prometu? Kolikšna je končna poraba daljinske toplote? Kolikšen je deleţ bruto domače porabe OVE?

http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Porocila/EB RS_2010.pdf

3. Primerjajte končno porabo toplote pri nas in v Evropi. Katere zaključke lahko izpeljete iz primerjave?

4. Razloţite teorijo Hubbertovega vrha.

5. Naštejte moţne scenarije dolgoročne energetske politike v Sloveniji.

6. Primerjajte scenarije NEP z drugimi scenariji (npr. s scenariji nevladnih organizacij).

POVZETEK

Energetske razmere v Sloveniji so v veliki meri odvisne od dogajanj na svetovnem energetskem trgu, saj uvozimo več kot 50 % primarne energije. Z uvozom so pogojene cene energije in zanesljivost oskrbe. Domači viri energije slonijo na lignitu, rjavem premogu, hidroenergiji in lesni biomasi. Statistika porabe primarnih virov na svetovni ravni kaţe, da se je zmanjšala poraba nafte, povečali pa sta se porabi zemeljskega plina in premoga. To je povezano s svetovnimi cilji zmanjševanja emisij CO2 ter z zalogami primarnih virov energije po svetu. Ţivljenjsko dobo črpanja zalog energetskih virov opisuje teorija Hubbertovega vrha. Ta predvideva nujno upadanje po vzponu in doseganju vrha proizvodnje energetskega vira. Glede na zbrane podatke o zalogah virov in njihovi porabi se v svetovni in domači energetski politiki uporabljajo energetski scenariji, ki imajo funkcijo napovedi oziroma ocene določenega parametra v prihodnosti. Scenariji slovenske energetske in tudi okoljske politike so navedeni v Nacionalnem energetskem programu (NEP), ki ponuja 14 različnih poti do dolgoročnega cilja prehoda na nizkoogljično druţbo ter sočasnega zasledovanja ciljev zanesljivosti in konkurenčnosti. Prednostna področja za dosego teh ciljev so učinkovita raba energije (URE), izkoriščanje obnovljivih virov energije (OVE) in razvoj aktivnih omreţij za distribucijo električne energije. V ospredje se postavlja ukrepe energijske učinkovitosti. Energetska učinkovitost je definirana kot razmerje med končno porabo energije in oskrbe z njo ter je pomemben vplivni faktor za energetsko intenzivnost.

Energetska intenzivnost je razmerje med količino energije in bruto domačim proizvodom. Je kazalec, ki kaţe skupni učinek dveh procesov, to je spremembe učinkovitosti rabe energije in spremembe v strukturi gospodarstva, ki prehaja k energetsko manj intenzivnim dejavnostim. Iz energijske bilance razberemo tok virov energije od sektorja oskrbe preko procesa transformacije do končne rabe na nivoju končnega uporabnika. Vsaka drţava mora poskrbeti za zanesljivost oskrbe z energijo, ki se zagotavlja z energetsko politiko, zmanjševanjem uvoza in s povečevanjem samooskrbe.