4 REZULTATI
4.1 OSNOVNA ANALIZA VPRAŠALNIKA
V nadaljevanju so predstavljeni rezultati za vsako vprašanje oz. trditev posebej. Podrobnejši rezultati glede statistične pomembnosti razlik med odgovori učencev različnih šol, razredov in spola so predstavljeni v prilogah B, C in D.
1. vprašanje: Koliko je stara Zemlja?
Graf 1 prikazuje, da je na prvo vprašanje pravilno odgovorilo 90,1 % učencev, saj so izbrali trditev, da je Zemlja stara približno 4,5 milijarde let. Preostale odgovore je izbral le majhen delež (4,9 %) učencev ali pa jih sploh niso izbrali.
Med odgovori učencev različnih šol, razredov in spola ni bilo statistično pomembnih razlik (p > 0,05).
Graf 1: Delež odgovorov učencev na prvo vprašanje.
2. vprašanje: Piščal iz medvedove kosti na sliki je izdelal neandertalec. Kje so jo našli?
Na grafu 2 vidimo, da je 95,6 % učencev pravilno odgovorilo na vprašanje, kje so našli piščal iz medvedove kosti. Ostalih 5 odgovorov je izbralo zanemarljivo število učencev (0,0–2,2
%).
Med odgovori učencev različnih šol, razredov in spola ni bilo statistično pomembnih razlik (p > 0,05).
4,9
90,1
4,9 0,0 0,0
0 20 40 60 80 100
13,5 milijarde let 4,5 milijarde let 2,5 milijarde let 10.000 let 6.500 let
Delež učencev (%)
Koliko je stara Zemlja?
18
Graf 2: Delež odgovorov učencev na drugo vprašanje.
3. vprašanje: Pred koliko leti se je pojavil sodobni človek (Homo sapiens)?
Graf 3 prikazuje zelo različne odgovore učencev na tretje vprašanje. Največ učencev (30,8
%) je mnenja, da se je sodobni človek pojavil pred 20 milijoni let. Z 21,4 % sledi odgovor
»pred 200 milijoni let«. Za pred 20.000 let se je odločilo 17,6 % učencev. Pravilni odgovor – pred 200.000 leti – je izbralo le 12,1 % učencev. 11, 5 % učencev se je odločilo za odgovor pred 2 milijardama, 6 % učencev pa pred 2000 leti.
Med odgovori učencev različnega spola je bila statistično pomembna razlika (p < 0,05).
Fantje so pogosteje izbrali pravilni odgovor (16,9 %) kot dekleta (7,6 %). Statistično pomembne razlike glede na šolo in razred ni bilo (p > 0,05).
Graf 3: Delež odgovorov učencev na tretje vprašanje.
4. vprašanje: Kje se je prvič pojavil moderni človek (Homo sapiens)?
Iz grafa 4 vidimo, da je 30,2 % učencev izbralo pravilni odgovor, ki je »v Afriki«. Kar 27,5
% učencev je mnenja, da se je moderni človek najprej pojavil v Evropi. 19,8 % učencev
0,0 2,2 1,1
na Kitajskem v Avstriji v Siriji v Sloveniji v Turčiji v ZDA
Delež učencev (%)
Piščal iz medvedove kosti na sliki je izdelal neandertalec. Kje so jo našli?
11,5
2 milijardama 200 milijoni 20 milijoni 200.000 20.000 2000 ni odgovora
Delež učencev (%)
Pred koliko leti se je pojavil sodobni človek (Homo sapiens)?
19
meni, da se je moderni človek pojavil hkrati na več celinah. Za Azijo se je odločilo 13,2 % vprašanih, za Bližnji vzhod 6 % in za Ameriko 3,3 % učencev.
Med odgovori učencev različnih šol je bila statistično pomembna razlika (p < 0,01). Učenci šole 1 so odgovarjali pravilneje (34,7 %) kot učenci šole 2 (25,3 %). Statistično pomembne razlike glede na razred in spol ni bilo (p > 0,05).
Graf 4: Delež odgovorov učencev na četrto vprašanje.
5. vprašanje: Kje je živel neandertalec? (mogočih je več odgovorov)
Graf 5 prikazuje, da zelo podoben delež učencev meni (44,0–47,3 %), da je neandertalec živel v Afriki, Evropi ali Aziji. Preostala odgovora je izbralo malo učencev (8,8–14,3 %).
Popolnoma pravilno kombinacijo odgovorov je izbralo 0,5 % učencev.
Med odgovori učencev različnih šol je bila statistično pomembna razlika pri pravilnem odgovoru »v Afriki« (p < 0,001), in sicer je tako odgovorilo več učencev šole 1 (61,7 %) kot šole 2 (32,2 %). Pri ostalih odgovorih statistično pomembnih razlik ni bilo (p > 0,05).
Statistično pomembne razlike glede na razred in spol pri nobenem izmed možnih odgovorov ni bilo (p > 0,05).
6,0
30,2
3,3
13,2
27,5
19,8
0 5 10 15 20 25 30 35
na Bližnjem vzhodu
v Afriki v Ameriki v Aziji v Evropi hkrati na več
celinah
Delež učencev (%)
Kje se je prvič pojavil sodobni človek (Homo sapiens)?
20
Graf 5: Delež odgovorov učencev na peto vprašanje.
6. vprašanje: Katera lobanja pripada sodobnemu človeku (Homo sapiens)?
Na grafu 6 vidimo, da je kar 97,8 % učencev izbralo pravilno sliko lobanje sodobnega človeka.
Med odgovori učencev različnih šol, razredov in spola ni bilo statistično pomembnih razlik (p > 0,05).
Graf 6: Delež odgovorov učencev na šesto vprašanje.
7. vprašanje: Sodobni človek (Homo sapiens) in neandertalec (Homo neanderthalensis) sta na Zemlji bivala istočasno.
Graf 7 prikazuje, da se več kot polovica (55,5 %) učencev nikakor ne strinja s to trditvijo, 20,3 % pa se jih ne strinja. S trditvijo se je pravilno delno strinjalo ali zelo strinjalo 23,0 % učencev.
v Afriki v Ameriki v Aziji v Evropi popolnoma pravilni
slika a slika b slika c slika d
Delež učencev (%)
Katera lobanja pripada sodobnemu človeku (Homo sapiens)?
21
Med odgovori učencev različnih šol je bila statistično pomembna razlika (p < 0,001). Učenci šole 2 so pravilneje odgovarjali na vprašanje (32,1 %) kot učenci šole 1 (15,1 %). Statistično pomembne razlike glede na razred in spol ni bilo (p > 0,05).
Graf 7: Delež odgovorov učencev na sedmo vprašanje.
8. vprašanje: Človekovi najbližji sorodniki po izvoru glede na zadnjega skupnega prednika so gorile, orangutani in šimpanzi.
Iz grafa 8 vidimo, da se 39 % učencev zelo strinja s to trditvijo, 36,3 % pa se jih delno strinja.
Nepravilno je odgovorilo 24,1 %.
Med odgovori učencev različnih razredov je bila statistično pomembna razlika (p < 0,001).
Učenci devetega razreda so odgovarjali pravilneje (93,5 %) kot učenci osmega razreda (57,3
%). Statistično pomembne razlike glede na šolo in spol ni bilo (p > 0,05).
Graf 8: Delež odgovorov učencev na osmo vprašanje.
55,5
ne strinjam se delno se strinjam zelo se strinjam ni odgovora
Delež učencev (%)
Sodobni človek (Homo sapiens) in neandertalec (Homo neanderthalensis) sta na Zemlji bivala istočasno.
ne strinjam se delno se strinjam zelo se strinjam ni odgovora
Delež učencev (%)
Človekovi najbližji sorodniki po izvoru glede na zadnjega skupnega prednika so gorile, orangutani in šimpanzi.
22
9. vprašanje: Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let.
Graf 9 prikazuje, da se več kot polovica (56,6 %) učencev zelo strinja s trditvijo, približno četrtina (27,5 %) se delno strinja. Preostalih 15,9 % učencev je odgovorilo nepravilno.
Med odgovori učencev različnih šol, razredov in spola ni bilo statistično pomembnih razlik (p > 0,05).
Graf 9: Delež odgovorov učencev na deveto vprašanje.
10. vprašanje: Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo.
Na grafu 10 vidimo, da se skoraj večina učencev zelo strinja (59,3 %) ali delno strinja (32,0
%) s to trditvijo. Napačno je odgovorilo 8,2 % učencev.
Med odgovori učencev različnih šol, razredov in spola ni bilo statistično pomembnih razlik (p > 0,05).
Graf 10: Delež odgovorov učencev na deseto vprašanje.
3,8 4,4
ne strinjam se delno se strinjam zelo se strinjam ni odgovora
Delež učencev (%)
Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo.
5,5 10,4
nikakor se ne strinjam ne strinjam se delno se strinjam zelo se strinjam
Delež učencev (%)
Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let.
23
11. vprašanje: Fosili kažejo, kako so se oblike življenja spreminjale skozi zgodovino.
Iz grafa 11 razberemo, da se približno tri četrtine (76,9 %) učencev zelo strinja s to trditvijo, 17,6 % pa se jih delno strinja. Preostalih 5,5 % učencev je odgovorilo napačno.
Med odgovori učencev različnih šol je bila statistično pomembna razlika (p < 0,05). Učenci šole 1 so pogosteje izbrali pravilni odgovor (95,8 %) kot učenci šole 2 (93,1 %). Prav tako je bila statistično pomembna razlika med učenci različnega spola (p < 0,05). Dekleta so pravilneje odgovarjale na vprašanje (96,8 %), kot fantje (92,2 %). Statistično pomembne razlike glede na razred ni bilo (p > 0,05).
Graf 11: Delež odgovorov učencev na enajsto vprašanje.
12. vprašanje: Ljudje smo se razvili iz opic.
Graf 12 prikazuje, da se s trditvijo zelo strinja 44 % učencev, delno strinja pa 38,5 %.
Pravilno je odgovorilo 17,0 % učencev.
Med odgovori učencev različnih šol je bila statistično pomembna razlika (p < 0,001). Učenci šole 2 so pravilneje odgovarjali na vprašanje (24,4 %) kot učenci šole 1 (10,6 %). Statistično pomembne razlike glede na razred in spol ni bilo (p > 0,05).
Graf 12: Delež odgovorov učencev na dvanajsto vprašanje.
1,1 4,4 17,6
nikakor se ne strinjam ne strinjam se delno se strinjam zelo se strinjam
Delež učencev (%)
Fosili kažejo, kako so se oblike življenja spreminjale skozi zgodovino.
9,3 7,7
ne strinjam se delno se strinjam zelo se strinjam ni odgovora
Delež učencev (%)
Ljudje smo se razvili iz opic.
24
13. vprašanje: Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših.
Iz grafa 13 vidimo, da se približno enak delež učencev nikakor ne strinja (41,2 %) s trditvijo oziroma se z njo ne strinja (40,1 %). Pravilno je odgovorilo preostalih 18,7 % učencev.
Med odgovori učencev različne šole je bila statistično pomembna razlika (p < 0,05). Učenci šole 1 so pogosteje izbrali pravilni odgovor (20,0 %) kot učenci šole 2 (17,2 %). Prav tako je bila statistično pomembna razlika med učenci različnega spola (p < 0,05). Fantje so pogosteje izbrali pravilnejši odgovor (24,7 %) kot dekleta (12,9 %). Statistično pomembne razlike glede na razred ni bilo (p > 0,05).
Graf 13: Delež odgovorov učencev na trinajsto vprašanje.
14. vprašanje: Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri šimpanzih.
Graf 14 prikazuje, da se približno polovica (51,1 %) učencev s trditvijo delno strinja, 18,7
% pa se jih zelo strinja. Pravilno je odgovorilo (28,5 %).
Med odgovori učencev različnih šol je bila statistično pomembna razlika (p < 0,01). Učenci šole 2 so pogosteje pravilneje odgovarjali na vprašanje (19,5 %) kot učenci šole 1 (39,0 %).
Statistično pomembne razlike glede na razred in spol ni bilo (p > 0,05).
Graf 14: Delež odgovorov učencev na štirinajsto vprašanje.
41,2 40,1
nikakor se ne strinjam ne strinjam se delno se strinjam zelo se strinjam
Delež učencev (%)
Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših.
3,8
ne strinjam se delno se strinjam zelo se strinjam ni odgovora
Delež učencev (%)
Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri šimpanzih.
25
15. vprašanje: Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil človek.
Na grafu 15 vidimo, da se s trditvijo delno strinja 42,9 % učencev, zelo pa se jih strinja 36,8
%. Nepravilno je odgovorilo 18,1 % vprašanih.
Med odgovori učencev različnih šol, razredov in spola ni bilo statistično pomembnih razlik (p > 0,05).
Graf 15: Delež odgovorov učencev na petnajsto vprašanje.
16. vprašanje: Ljudje in šimpanzi smo se razvili iz skupnega prednika.
Iz grafa 16 razberemo, da se večina učencev s to trditvijo delno strinja (45,1 %) ali zelo strinja (38,5 %). Nepravilno je odgovorilo 16,4 % učencev.
Med odgovori učencev različnih razredov je bila statistično pomembna razlika (p < 0,05).
Učenci osmega razreda so pravilneje odgovarjali na zastavljeno vprašanje (84,3 %) kot učenci devetega razreda (82,8 %). Statistično pomembne razlike glede na šolo in spol ni bilo (p > 0,05).
Graf 16: Delež odgovorov učencev na šestnajsto vprašanje.
3,8
ne strinjam se delno se strinjam zelo se strinjam ni odgovora
Delež učencev (%)
Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil človek.
2,7
nikakor se ne strinjam ne strinjam se delno se strinjam zelo se strinjam
Delež učencev (%)
Ljudje in šimpanzi smo se razvili iz skupnega prednika.
26
17. vprašanje: Povprečna prostornina možganov sodobnega človeka je približno 1,5 litra.
Graf 17 prikazuje, da se večina učencev delno strinja (49,5 %) ali zelo strinja (22,5 %) s to trditvijo. 27,4 % učencev je odgovorilo napačno.
Med odgovori učencev različnih šol, razredov in spola ni bilo statistično pomembnih razlik (p > 0,05).
Graf 17: Delež odgovorov učencev na sedemnajsto vprašanje.
18. vprašanje: Sodobni človek je nastal v procesu evolucije.
Na grafu 18 opazimo, da se večina učencev s to trditvijo zelo strinja (48,4 %) ali delno strinja (36,8 %). Napačno je odgovorilo 14,3 % učencev.
Med odgovori učencev različnih šol, razredov in spola ni bilo statistično pomembnih razlik (p > 0,05).
Graf 18: Delež odgovorov učencev na osemnajsto vprašanje.
7,1
ne strinjam se delno se strinjam zelo se strinjam ni odgovora
Delež učencev (%)
Povprečna prostornina možganov sodobnega človeka je približno 1,5 litra.
4,4 9,9
ne strinjam se delno se strinjam zelo se strinjam ni odgovora
Delež učencev (%)
Sodobni človek je nastal v procesu evolucije.
27
19. vprašanje: Sodobni človek se je razvil iz neandertalca.
Iz grafa 19 lahko opazimo, da se 37,4 % učencev s to trditvijo zelo strinja. Druge tri odgovore je izbral približno podoben delež učencev (16,5–23,1 %).
Med odgovori učencev različnih šol je bila statistično pomembna razlika (p < 0,001). Učenci šole 1 so pogosteje izbrali pravilni odgovor (51,6 %) kot učenci šole 2 (14,0 %). Prav tako je bila statistično pomembna razlika med učenci različnega spola (p < 0,05). Fantje so pravilneje odgovarjali na vprašanje (45,5 %) kot dekleta (33,3 %). Statistično pomembne razlike glede na razred ni bilo (p > 0,05).
Graf 19: Delež odgovorov učencev na devetnajsto vprašanje.
20. vprašanje: Sodobni človek je na današnjem območju Slovenije živel v istem času kot dinozavri.
Graf 20 prikazuje, da se 69,2 % učencev s trditvijo nikakor ne strinja, 18,1 % pa se jih ne strinja. Nepravilno je odgovorilo 12,1 % učencev.
Med odgovori učencev različnih šol je bila statistično pomembna razlika (p < 0,01). Učenci šole 1 so pravilneje odgovarjali na zastavljeno vprašanje (90,5 %) kot učenci šole 2 (85,1
%). Statistično pomembne razlike glede na razred in spol ni bilo (p > 0,05).
22,5
16,5
23,1
37,4
0,5 0
5 10 15 20 25 30 35 40
nikakor se ne strinjam
ne strinjam se delno se strinjam zelo se strinjam ni odgovora
Delež učencev (%)
Sodobni človek se je razvil iz neandertalca.
28
Graf 20: Delež odgovorov učencev na dvajseto vprašanje.
21. vprašanje: Sodobni človek je na današnjem območju Slovenije živel v istemčasu kot mamuti.
Iz grafa 21 vidimo, da je mnenje učencev razdeljeno skoraj točno na pol. 32,4 % učencev se s to trditvijo nikakor ne strinja, 17,6 % pa se jih ne strinja. 31,9 % učencev se delno strinja, 17,6 % pa se jih zelo strinja.
Med odgovori učencev različnih šol, razredov in spola ni bilo statistično pomembnih razlik (p > 0,05).
Graf 21: Delež odgovorov učencev na enaindvajseto vprašanje.
22. vprašanje: Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle.
Na grafu 22 vidimo, da se s trditvijo zelo strinja 83,5 % učencev, delno strinja pa 9,9 % učencev. Napačno je odgovorilo 5,5 % učencev.
69,2
ne strinjam se delno se strinjam zelo se strinjam ni odgovora
Delež učencev (%)
Sodobni človek je na današnjem območju Slovenije živel v istem času kot dinozavri.
ne strinjam se delno se strinjam zelo se strinjam ni odgovora
Delež učencev (%)
Sodobni človek je na današnjem območju Slovenije živel v istem času kot mamuti.
29
Med odgovori učencev različnih šol, razredov in spola ni bilo statistično pomembnih razlik (p > 0,05).
Graf 22: Delež odgovorov učencev na dvaindvajseto vprašanje.
23. vprašanje: Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – Adama in Eve.
Graf 23 prikazuje, da se največ učencev s to trditvijo nikakor ne strinja (38,5 %) ali ne strinja (19,8 %). Napačno mnenje ima 40,6 % učencev.
Med odgovori učencev različnih razredov je bila statistično pomembna razlika (p < 0,01).
Učenci devetega razreda so pravilneje odgovarjali na vprašanje (69,3 %) kot učenci osmega razreda (48,3 %). Prav tako je bila statistično pomembna razlika med učenci različnega spola (p < 0,05), in sicer fantje so bolj pogosto izbrali pravilni odgovor (65,9 %) kot dekleta (52,2
%). Statistično pomembne razlike glede na šolo ni bilo (p > 0,05).
Graf 23: Delež odgovorov učencev na triindvajseto vprašanje.
38,5
ne strinjam se delno se strinjam zelo se strinjam ni odgovora
Delež učencev (%)
Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – Adama in Eve.
4,4 1,1
ne strinjam se delno se strinjam zelo se strinjam ni odgovora
Delež učencev (%)
Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle.
30
24. vprašanje: Zadnji skupni prednik šimpanza in človeka je živel pred približno 6–7 milijoni let.
Iz grafa 24 vidimo, da s 46,2 % izstopa odgovor »delno se strinjam«. Zelo se s to trditvijo strinja 16,5 % učencev. Napačno mnenje ima 37,3 % učencev.
Med odgovori učencev različnih šol, razredov in spola ni bilo statistično pomembnih razlik (p > 0,05).
Graf 24: Delež odgovorov učencev na štiriindvajseto vprašanje.
25. vprašanje: Šimpanzi se lahko naučijo sporazumevati z govorom.
Na grafu 25 vidimo, da se s to trditvijo največ učencev delno strinja (44,0 %) ali zelo strinja (25,8 %). Pravilno je odgovorilo 29,1 % učencev.
Med odgovori učencev različnih šol je bila statistično pomembna razlika (p < 0,001). Učenci šole 2 so pogosteje izbrali pravilni odgovor (36,1 %) kot učenci šole 1 (23,4 %). Statistično pomembne razlike glede na razred in spol ni bilo (p > 0,05).
Graf 25: Delež odgovorov učencev na petindvajseto vprašanje.
10,4
nikakor se ne strinjam ne strinjam se delno se strinjam zelo se strinjam
Delež učencev (%)
Zadnji skupni prednik šimpanza in človeka je živel pred približno 6-7 milijoni let.
7,7
ne strinjam se delno se strinjam zelo se strinjam ni odgovora
Delež učencev (%)
Šimpanzi se lahko naučijo sporazumevati z govorom.
31
26. vprašanje: Danes so vse vrste človečnjakov izumrle, razen naše vrste, sodobnega človeka.
Graf 26 prikazuje, da se večina učencev s trditvijo zelo strinja (39,6 %) ali delno strinja (31,9
%). Nepravilno je odgovorilo 28,0 % učencev.
Med odgovori učencev različnih šol je bila statistično pomembna razlika (p < 0,05). Učenci, ki obiskujejo šolo 1, so pravilneje odgovarjali na zastavljeno vprašanje (73,4 %) kot učenci šole 2 (70,1 %). Statistično pomembne razlike glede na razred in spol ni bilo (p > 0,05).
Graf 26: Delež odgovorov učencev na šestindvajseto vprašanje.
27. vprašanje: Avstralopiteki so že približno pred 4 milijoni let hodili pokončno.
Iz grafa 27 razberemo, da se približno enak delež učencev ne strinja s trditvijo (36,8 %) in delno strinja z njo (34,1 %). Nikakor se s trditvijo ne strinja 16,5 % vprašanih, medtem ko se jih 11,5 % z njo zelo strinja.
Med odgovori učencev različnih šol, razredov in spola ni bilo statistično pomembnih razlik (p > 0,05).
Graf 27: Delež odgovorov učencev na sedemindvajseto vprašanje.
11,0 17,0
ne strinjam se delno se strinjam zelo se strinjam ni odgovora
Delež učencev (%)
Danes so vse vrste človečnjakov izumrle, razen naše vrste, sodobnega človeka.
16,5
ne strinjam se delno se strinjam zelo se strinjam ni odgovora
Delež učencev (%)
Avstralopiteki so že približno pred 4 milijoni let hodili pokončno.
32
28. vprašanje: Neandertalec in sodobni človek imata 99,7 % genov enakih.
Iz grafa 28 vidimo, da se večina učencev s to trditvijo ne strinja (41,2 %) ali nikakor ne strinja (15,9 %). Pravilno je odgovorilo 42,3 % učencev.
Med odgovori učencev različnih šol je bila statistično pomembna razlika (p < 0,001). Učenci šole 2 so pogosteje pravilno odgovarjali na vprašanje (57,4 %) kot učenci šole 1 (28,7 %).
Prav tako je bila statistično pomembna razlika med učenci različnega razreda (p < 0,05).
Učenci osmega razreda so pravilneje odgovarjali na zastavljeno vprašanje (50,5 %) kot učenci devetega razreda (34,8 %). Statistično pomembne razlike glede na spol ni bilo (p >
0,05).
Graf 28: Delež odgovorov učencev na osemindvajseto vprašanje.
29. vprašanje: Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali.
Graf 29 prikazuje, da je mnenje učencev razdeljeno skoraj točno na polovico (50,5 % : 48,4
%). S to trditvijo se nekoliko več učencev ne strinja (33,5 %) ali nikakor se ne strinja (17,0
%), kot se jih delno strinja (28,6 %) ali zelo strinja (19,8 %).
Med odgovori učencev različnih šol, razredov in spola ni bilo statistično pomembnih razlik (p > 0,05).
ne strinjam se delno se strinjam zelo se strinjam ni odgovora
Delež učencev (%)
Neandertalec in sodobni človek imata 99,7 % genov enakih.
33
Graf 29: Delež odgovorov učencev na devetindvajseto vprašanje.
30. vprašanje: Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil človek.
Na grafu 30 vidimo, da se večina učencev s to trditvijo nikakor se ne strinja (38,5 %) ali ne strinja (24,2 %). Nepravilno je odgovorilo 36,8 % učencev.
Med odgovori učencev različnih razredov je bila statistično pomembna razlika (p < 0,05).
Devetošolci so pravilneje odgovarjali na vprašanje (67,8 %) kot osmošolci (57,9 %).
Statistično pomembne razlike glede na šolo in spol ni bilo (p > 0,05).
Graf 30: Delež odgovorov učencev na trideseto vprašanje.
31. vprašanje: Skupni prednik ljudi in šimpanzov še vedno živi v Afriki.
Iz grafa 31 vidimo, da se največ učencev s to trditvijo ne strinja (39,6 %) ali nikakor ne strinja (23,1 %). Nepravilno je odgovorilo preostalih 37,4 % učencev.
17,0
ne strinjam se delno se strinjam zelo se strinjam ni odgovora
Delež učencev (%)
Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali.
38,5
ne strinjam se delno se strinjam zelo se strinjam ni odgovora
Delež učencev (%)
Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil človek.
34
Med odgovori učencev različnega spola je bila statistično pomembna razlika (p < 0,05).
Dekleta so pogosteje izbrala pravilni odgovor (69,9 %) kot fantje (55,1 %). Statistično pomembne razlike glede na šolo in razred ni bilo (p > 0,05).
Graf 31: Delež odgovorov učencev na enaintrideseto vprašanje.
32. vprašanje: Evolucija (razvoj) sodobnega človeka še vedno poteka.
Na grafu 32 razberemo, da najbolj izstopa odgovor »zelo se strinjam«, ki ga je izbralo 72,5
% učencev. Delno strinjanje s trditvijo je izrazila približno petina (21,4 %) učencev. Preostali učenci (6,0 %) so odgovorili napačno.
Med odgovori učencev različnih šol je bila statistično pomembna razlika (p < 0,01). Učenci šole 1 so pravilneje odgovarjali na vprašanje (94,8 %) kot učenci šole 2 (93,1 %). Prav tako je bila statistično pomembna razlika (p < 0,05) med učenci različnega spola. Dekleta so pogosteje izbrala pravilni odgovor (97,9 %) kot fantje (89,9 %). Statistično pomembne razlike glede na razred ni bilo (p > 0,05).
Med odgovori učencev različnih šol je bila statistično pomembna razlika (p < 0,01). Učenci šole 1 so pravilneje odgovarjali na vprašanje (94,8 %) kot učenci šole 2 (93,1 %). Prav tako je bila statistično pomembna razlika (p < 0,05) med učenci različnega spola. Dekleta so pogosteje izbrala pravilni odgovor (97,9 %) kot fantje (89,9 %). Statistično pomembne razlike glede na razred ni bilo (p > 0,05).