V nadaljevanju so naštete osnovne značilnosti Ruske federacije (Adlešič 2004, 7):
- Uradni naziv države: Ruska federacija.
- Državnopolitična ureditev: federativna republika, ki jo sestavlja 89 ustavnih subjektov, in sicer: republike, oblasti in okraji, avtonomne oblasti in okrožja, ter mesti zveznega prometa (Moskva in St. Petersburg).
- Predsednik države: Dimitrij Medvedjev.
- Površina: 17.075.400 km².
- Nacionalna valuta: ruski rubelj.
- Glavni izvozni proizvodi: nafta in zemeljski plini, kovine, stroji in transportna oprema, kemični izdelki.
- Glavni uvozni proizvodi: stroji in transportna sredstva, hrana, pijača in kmetijski pridelki, kemični izdelki, kovine.
Ruska federacija je politično, gospodarsko in vojaško ena najvplivnejših držav. S površino, več kot 17 milijonov km² (kar je enako površini 854 Slovenji) je največja država na svetu. Izredno bogata je z naravnimi in človeškimi viri, zaradi česar predstavlja zelo privlačen in perspektiven trg. Zanimanje za RF se v zadnjih letih hitro povečuje, saj se je gospodarstvo stabiliziralo, dohodek na prebivalca pa je vedno bolj donosnejši. Poznavalci tudi v prihodnjih letih, kot že omenjeno, napovedujejo nadpovprečne stopnje gospodarske rasti, zato bi RF dolgoročno lahko postala ena od največjih gospodarstev na svetu (Adlešič 2004, 8).
Devetdeseta leta so bila za Rusko federacijo v znamenju hitrih in pogosto kaotičnih sprememb. Razpad Sovjetske Zveze, serija neuspešnih gospodarskih reform, gospodarska kriza in velike socialno-politične spremembe so zaznamovali poslovno okolje kot tvegano in podvrženo korupciji. Po divji privatizaciji, v kateri je bilo do leta 1994 privatiziranega 70 % premoženja, in po gospodarski krizi ob koncu devetdesetih je Rusija uspela vzpostaviti večjo politično stabilnost, sodobnejšo, bolj transparentno zakonodajo in s tem makroekonomsko stabilnost. Skupaj z oživitvijo industrije je to hitro pritegnilo tuje in domače investicije v industrijo in povzročilo dvig življenjskega standarda in končne porabe (Prodor svetovanje 2004).
V začetku 90-tih let prejšnjega stoletja, ki so bila povezana tudi z velikimi političnimi spremembami v Rusiji, so bile razmere na gospodarskem področju v tej državi relativno nestabilne, rast BDP ni bilo, zunanji dolg je bil okoli 160 mrd USD, notranja zadolženost je bila zelo velika, tuje investicije pa so bile relativno majhne.
Notranje-politične razmere so bile relativno nestabilne, na zunanjepolitičnem področju pa je občasno prihajalo tudi do konfrontacije. Poleg tega je avgusta, leta 1998, prišlo do finančne krize zaradi česar so se še poslabšali pogoji poslovanja. Po letu 1999 je na gospodarskem področju prišlo do pozitivnih sprememb, ki so se med drugim kazale v
Osnovne značilnosti Ruske federacije
tem, da je takrat prvič prišlo do rasti BDP in industrijske proizvodnje, inflacija pa se je začela zmanjševati (Colnar Leskovšek in Grašak 2003, 9).
Rusija je edina gospodarska velesila, ki ni članica Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Vključevanje v WTO je ključnega pomena za njen nadaljnji gospodarski razvoj. Rusija si prizadeva v WTO vstopiti čim prej, vendar bo to storila samo pod pogoji, ki bodo zanjo sprejemljivi, tudi če bo to njen vstop nekoliko časovno zaustavilo.
Pogoje za vstop ji bodo postavile vse sedanje članice WTO, vključno z EU. Od članstva v WTO država pričakuje predvsem povečanje izvoza (na leto naj bi se izvoz povečal za 6 milijard ameriških dolarjev) (WTO 2003).
Politični, ekonomski in socialen razvoj v Rusiji je hitrejši kot v Zahodni Evropi in poslovno okolje se zelo hitro spreminja. Ruski poslovneži so se znali prilagoditi in časi, ko niso imeli nobenih poslovnih znanj, so minili. Domneva, da so Ruski poslovneži nevedni, je še vedno pogosto največja napaka zahodnih podjetnikov, ki želijo poslovati v Rusiji. Res je, da tega še vedno zaznamuje veliko svojevrstnosti in da sta zato dobra priprava ter znanje osnovna pogoja za uspešen nastop in pogajanja (Prodor svetovanje 2004).
3.1 Zgodovina Rusije
Prvi državi na ozemlju današnje Rusije sta bili Novgorodska in Kijevska kneževina.
Po njuni združitvi v 9. stoletju je nastalo novo jedro velike države Kijevske Rusije.
Moskva je postala težišče ruske države konec 13. stoletja. Širjenje ozemlja proti vzhodu, jugu in zahodu se je začelo v 16. stoletju in je trajalo do konca druge svetovne vojne. Po koncu oktobrske revolucije, leta 1917, in padcu carskega režima so prevzeli oblast boljševiki in razglasili ZSSR (Zveza sovjetske socialistične republike ali Sovjetska zveza). Po drugi svetovni vojni pa je bil razvoj države pod močnim vplivom ideoloških nasprotij in oboroževalne tekme med velesilama ZSSR in ZDA v obdobju hladne vojne. Z razpadom ZSSR na začetku 90. let se je osamosvojilo 15 držav, Rusija pa je kot največja prevzela vlogo nekdanje Sovjetske zveze v mednarodnih odnosih (Mučič 2009).
Ruska federacija je torej nastala leta 1991 po razpadu Sovjetske zveze. Več kot šestdesetletno obdobje komunističnega režima je pustilo svoj pečat na vseh področjih. V zadnjih 15 letih pa se gospodarstvo liberalizira. Rusija je največja in surovinsko najbolj bogata država na svetu z velikimi potenciali in v zadnjih letih s hitro rastočim trgom.
Število prebivalcev se od leta 2000 dalje zmanjšuje v povprečju za 0,5 odstotka letno, obenem pa se prebivalstvo stara. Država kot taka bi rada zopet pridobila na svetovnem vplivu, kot je bil še v časih Sovjetske zveze. Njen vpliv v svetu se vedno bolj povečuje in izpopolnjuje ter tako dosega raven veličine, ki jo država potrebuje (Izvozno okno RS 2009a).
Osnovne značilnosti Ruske federacije
3.2 Politični sistem
Rusija je federativna republika, ki jo sestavlja 89 federalnih enot. 7. maja 2008 je zaprisegel novi predsednik države Dimitrij Medvedjev, ki je prepričljivo zmagal že v prvem krogu volitev v začetku marca. Dosedanji predsednik Vladimir Putin je postal predsednik vlade in je že oblikoval novo vlado, ki je v glavnem sestavljena iz dosedanjih ministrov. Največ sprememb je bilo na Ministrstvu za energetiko in gospodarstvo, ki se je razdelilo na dve ministrstvi. To nakazuje tudi smernice bodoče vlade, katerim sektorjem bo posvečala največ pozornosti. Na zadnjih parlamentarnih volitvah, decembra 2007, je ponovno zmagala Združena Rusija, ki jo po novem vodi Vladimir Putin in ima dvotretjinsko večino v parlamentu, s katero lahko tudi sama spreminja ustavo. Naslednje parlamentarne volitve bodo decembra 2011, predsedniške pa marca 2012 (Izvozno okno RS 2009a).
3.3 Gospodarstvo in proizvodnja industrije
V zadnjih letih se Rusija lahko pohvali z izrednimi gospodarskimi rezultati. Rast pozitivno vpliva na celotno gospodarstvo in razvoj družbe. Revščina in brezposelnost sta se zmanjšali za tretjino. Plače so se realno podvojile. Vsesplošna mobilnost se je povečala. Gospodarska rast je pozitivno vplivala tako na revne kot na bogate ter tudi na nastajajoči srednji družbeni razred.
3.3.1 Splošno
Močna gospodarska rast Ruske federacije je posledica različnih blagodejnih zunanjih in notranjih razvojnih dejavnikov, med drugim izboljšanje ekonomske politike v federaciji. Kratkoročne gospodarske napovedi so ugodne. Bruto družbeni proizvod bo še naraščal, z njim pa realni osebni prihodki državljanov. Ključni socialni indikatorji se izboljšujejo in to je pričakovati tudi v prihodnosti. Rast gospodarstva postaja bolj uravnotežena po sektorjih, temu pa sledi tudi vse bolj uravnoteženo povpraševanje.
Posebno vzpodbudno je dejstvo, da se hitro povečujejo investicije v sektorjih, ki niso neposredno povezani s proizvodnjo nafte, naftnih derivatov in plina. Poleg visoke cene nafte so k gospodarski rasti in k visoki stopnji investiranja prispevala tudi stabilno politično okolje, sorazmerno dobri ekonomski politiki in strukturne reforme. Zahodni podjetniki imajo pogosto vtis, da je Rusija brezpravna država, polna skorumpiranih uradnikov in revnih ljudi, s kaotičnim gospodarstvom in sumljivo, na novo ustvarjeno demokratično ureditvijo. Ta napačen vtis je prva ovira pri vstopanju in poslovanju na trgih Ruske federacije. Kljub temu, da je gospodarsko okolje v Rusiji manj predvidljivo kot v zahodnih državah, je z dobro in natančno pripravo mogoče zagotoviti sorazmerno visoko raven predvidljivosti in stabilnosti pri poslovanju (Prodor svetovanje 2004).
Osnovne značilnosti Ruske federacije
Od Sovjetske zveze je podedovala gospodarstvo, ki je zaradi razpada centralnoplanskega sistema in neprilagojenosti proizvodnje novim tržnim zakonitostim v devetdesetih letih beležilo negativno rast. Po finančni krizi, leta 1998, pa se je zaradi devalvacije rublja povečala konkurenčnost ruskega izvoza in domača uvozno-substitucijska proizvodnja. Obenem so na svetovnih trgih začele naraščati cene nafte, zato rusko gospodarstvo v zadnjih letih beleži visoko stopnjo gospodarske rasti. Visoki devizni prilivi in učinkovita davčna reforma so vplivali na izboljšanje javnih financ.
Pozitiven vpliv na gospodarstvo pa je imela tudi politična stabilizacija. Ob razpadu SZ je bila ruska industrija energetsko intenzivna in tehnološko zaostala, osredotočena na proizvodnjo blaga z nizko dodano vrednostjo, pri čemer je imela visok delež vojaška proizvodnja.
3.3.2 Naftni sektor
Naftni sektor predstavlja daleč najpomembnejšo gospodarsko panogo. Nafta ima v izvozu 55 odstotni delež, v proračunu in BDP četrtinskega, pri naložbah pa vsaj polovičnega. Rusija načrpa 11 % svetovne proizvodnje nafte in četrtino zemeljskega plina. Njene rezerve nafte predstavljajo 5−6 odstotkov vseh svetovnih rezerv. Rezerve zemeljskega plina pa kar tretjino vseh svetovnih rezerv. Visoke cene nafte so v preteklih letih preko visokih deviznih zaslužkov bistveno pripomogle k povečanju likvidnosti in stabilizaciji gospodarstva ter povečanju naložb v sektor (Adlešič 2004, 8).
Z uvajanjem strukturnih reform želi vlada gospodarstvo preoblikovati v tržno.1 Za dolgoročno gospodarsko rast bo Rusija potrebovala diverzifikacijo proizvodnje in več tujih vlaganj, ki se v zadnjih letih z večjo politično in gospodarsko stabilnostjo ter visokimi finančnimi presežki povečujejo. Rusija je bogata z naravnimi in človeškimi viri. Še iz časa centralnoplanskega sistema pa je podedovala gospodarstvo, v katerem ima pomembno vlogo težka industrija, ki je energetsko in surovinsko intenzivna panoga. Visoka gospodarska rast in presežki v proračunu in na tekočem računu v zadnjih letih pa kot rečeno temeljijo predvsem na visokih cenah nafte (Izvozno okno RS 2009a).
3.3.3 Rast gospodarstva
Gospodarska rast je v letu 2008 po ocenah znašala 5,6 %, v letu 2009 pa se upočasnjuje in se je v prvem četrtletju 2009 na letni ravni zmanjšala za visokih 9,5 %.
Takšen padec se pripisuje drastičnemu znižanju cen nafte, ki vplivajo na ruski BDP, saj je le-ta zelo odvisen od izvozne prodaje energentov. Napovedani celoletni padec
1 V zadnjem desetletju je zasledovala predvsem naslednje makroekonomske cilje:
liberalizacija cen, makroekonomska stabilizacija in integracija s svetovnim gospodarstvom.
Spremembe na mikroravni so počasnejše zaradi bojazni pred hujšimi socialnimi in političnimi posledicami (Izvozno okno RS 2009a).
Osnovne značilnosti Ruske federacije
gospodarske rasti za 2009 je 6 %. Krčenje ruskega gospodarstva naj bi bilo v letu 2009 posledica nižjih cen surovin, omejenega dostopa do zunanjih virov financiranja in zmanjšanega zunanjega povpraševanja. Ne glede na sive napovedi za leto 2009 se že za leto 2010 napoveduje zasuk navzgor, po katerem naj bi Rusija v obdobju 2011−2013 beležila pozitivno rast gospodarstva v višini 4 % odstotke letno. Hitrejšo nadaljnjo rast bo zavirala tudi zasičenost kapacitet zaradi nezadostnih vlaganj v proizvodnjo, predvsem v naftnem sektorju. Rast industrijske proizvodnje se je v letu 2008 upočasnila in je avgusta 2008 na letni ravni znašala 4,7 %, rast predelovalne industrije pa 6,5 %.
Proizvodnja surove nafte je bila v letu 2008 zaradi zasičenosti kapacitet nižja kot v letu 2007. Kmetijska proizvodnja se je v prvih sedmih mesecih leta 2008 povečala za 5,1 %.
Prioriteta vlade je zmanjšanje odvisnosti gospodarstva od nafte. Napovedala pa je tudi zniževanje davkov, ki bo usmerjeno predvsem v spodbujanje ustanavljanja manjših podjetij ter večja vlaganja v raziskave in razvoj, izobraževanje, zdravstvo in stanovanjsko gradnjo. Stopnja inflacije, ki je bila že v preteklih letih visoka, zaradi presežnih deviznih prilivov, ki jih centralna banka ne zmore sterilizirati, in ekspanzivne fiskalne politike, od leta 2007, zaradi hitre rasti plač in visokih cen hrane, narašča še hitreje. V letu 2008 se je inflacija povečala na 14,1 %, pritisk na cene naj bi se po napovedih za leto 2009 nekoliko umiril in znašal 13,6 %. Inflatorni pritisk naj bi prav zaradi sproščanja nadzorovanih cen (električne energije in železniškega prevoza) in visokih deviznih prilivov ostali visoki. Stopnja brezposelnosti se zaradi visoke gospodarske rasti znižuje in je julija 2008 znašala 5,3 %. Rast plač je zaradi večjega povpraševanja po delovni sili bistveno višja od rasti produktivnosti, razen v sektorjih transporta in opreme. Povprečna mesečna plača je bila julija 2008 za 12,8 % višja kot v enakem obdobju leto poprej. V drugem četrtletju 2008 pa je znašala 488 dolarjev (Izvozno okno RS 2009b).
Rusija je veliko pridobila z nepričakovano rastjo svetovnih cen nafte. Cene zemeljskega plina in kovin so Rusiji prav tako omogočile zelo ugodne okoliščine za menjavo, saj prav te dobrine predstavljajo največji delež ruskega izvoza. Visoke cene virov so na več ravneh vplivale na gospodarsko rast. Veliki izvozni prihodki so pripomogli k stabilizaciji javnih financ in ojačitvi domače valute ter vzpodbudili investicije v zasebni sektor. V tem obdobju pa je k veliki rasti pripomogla tudi Putinova vlada (Prodor svetovanje 2004).
3.4 Zunanja trgovina
V zunanji trgovini so se v prvi polovici leta 2008 nadaljevali trendi iz preteklih let.
Visoke cene nafte in zemeljskega plina so pripomogle k 54 odstotnemu povečanju vrednosti izvoza. Zelo pomemben je podatek, da količinski obseg izvoza nafte v zadnjih letih zaradi zastarele tehnologije in zasičenosti kapacitet narašča minimalno. Izvozni prihodki pa se povečujejo predvsem zaradi višjih cen. Delež nafte, goriva in
Osnovne značilnosti Ruske federacije
zemeljskega plina v izvozu se je iz 61 % v letu 2007 povečal na 65,2 %v letu 2008.
Visoko domače povpraševanje je spodbujalo uvoz, ki se je v tem obdobju povečal za 42
%. Zaradi zadolževanja bank in podjetij v tujini so se v plačilni bilanci v prvi polovici leta 2008 povečali kapitalski prilivi. Po pričakovanjih je bil presežek tekočega računa v letu 2008 višji kot v letu 2007 in je znašal 6,1 % BDP. V letu 2009 pa naj bi se uvoz in izvoz skoraj izenačila zaradi hitro naraščajočega uvoza investicijskih in potrošnih dobrin ter manjše izvozne rasti (Izvozno okno RS 2009c).
3.5 Korupcija
V sovjetskem sistemu se je korupcija institucionalizirala. Postala je množična na vseh ravneh. Brez nje ni nič funkcioniralo. Korupcijo razvrščamo v velika podkupovanja, katerih cilj je pridobitev poslov ali premoženjskih koristi tudi nezakonito, majhna podkupovanja, ki naj pospešijo izpeljave sicer zakonitih poslov ter izsiljevanja, ki se lahko razvrstijo v eno ali drugo vrsto. Nekatere ocene o obsegu korupcije so dobesedno zastrašujoče, saj govorijo o 36 mrd USD letno, kar pomeni za 12 % BDP izdatkov podjetij in posameznikov za te namene. Gre za izjemno visoke zneske, ki sicer neenakomerno, vendar podobno kot carina ali posebni davek obremenjujejo poslovne transakcije. Poleg tega pa poslovneži nikoli ne vedo, komu in koliko bo treba še plačati za nemoteno poslovanje.
Eden izmed indikatorjev neetičnega vedenja in obnašanja ruskih posameznikov je tudi ocenjen izvoz kapitala, ki naj bi ga bilo za okrog 130 mrd USD. Del se zopet vrača v Rusijo in se uporablja za nakupovanje ruskih podjetij.
Korupcija pa se ne kaže le v načinih pridobitve lastništva podjetij, ampak tudi v zasedbi donosnih poslovodskih in nadzornih mest v velikih podjetjih (Hrastelj 2008, 147−149).
Anketiranci v moji anketi so bili glede korupcije v Rusiji različnih mnenj. Nekateri so trdno prepričani, da je korupcija vsakdanji problem poslovanja, spet drugi (33,3 %) o korupciji vedo bolj malo. Stik s podkupovanjem pa je vendarle zaznamoval velik del podjetij na takšen ali drugačen način. Pojem skorumpirana država se je Rusije prijel že v času Sovjetske zveze. Temu pojmu pa se dandanes težko izognejo, saj je nepravičnost in goljufija stalni popotnik v svetu poslovanja. Resda so mediji tisti dejavnik, ki marsikatero informacijo napihnejo in preoblikujejo. Nekateri se pa tudi držijo še starih političnih načel iz časa SZ. Iz preučene literature sem ugotovila, da je korupcija še vedno prisotna, ne več v takšni meri kot nekoč, kar pa seveda zavisi tudi od tega, na katerem delu države poslujejo posamezniki ter s kakšnimi storitvami in izdelki trgujejo.