4 Metode oglaševanja na internetu
4.7 Ostale metode oglaševanja preko interneta
Ker je internet zelo interaktiven in raznolik medij, ponuja možnosti za kreativne načine in pristope k oglaševanju. V nadaljevanju bomo opisali nekaj sodobnejših metod spletnega oglaševanja.
Spletne klepetalnice omogočajo komunikacijo v realnem času med uporabniki interneta. Podjetja lahko oglašujejo na spletnih klepetalnicah s sponzoriranjem le teh (Turban in drugi 2004, 191). V zameno za sponzorstvo pa lastnik klepetalnice omogoči podjetju oglaševanje.
Objavljanje vsebin na spletu je postalo tako enostavno, da so ljudje začeli spletne vsebine samostojno objavljati preko blogov oziroma spletnih dnevnikov. Blogi so ponazoritev klasičnih osebnih dnevnikov, le da se ti nahajajo na internetu in so na vpogled dostopni vsakomur. Gay, Charlesworth in Esen (2007, 429) opozarjajo, da je pri uporabi blogov v oglaševalske namene pomembno dobro premisliti o vsebini, ki jo želimo objaviti. Namreč, vsebine blogov odražajo stališča avtorjev, zato objavljanje ponudb in promocij na blogih ne prinaša dobrih oglaševalskih rezultatov. Iz teh razlogov Gay, Charlesworth in Esen (2007, 428) predlagajo, da naj bo vsebina na blogih neformalna ter naj opisuje pogled in stališče podjetja do področij na katerih posluje.
Na internetu je veliko spletnih strani na katerih je možno podajati komentarje ali pošiljati osebna sporočila uporabnikom interneta. Z uporabo specifično izdelanih
računalniških programov lahko podjetje oglašuje z objavljanjem komentarjev in pošiljanjem osebnih sporočil na tovrstnih spletnih straneh.
Veliko pozornosti je danes namenjeno spletnim stranem, ki omogočajo objavo video posnetkov. Primer take spletne strani je youtube.com. Odvisno od prodajanega izdelka, podjetje lahko objavi video v katerem posreduje uporabne informacije gledalcem ter povezavo do svoje spletne strani.
5.1 Potek raziskave in predstavitev anketirancev
Raziskava je potekala tako, da smo s pomočjo spletnega vprašalnika zbrali primarne podatke o uporabnikih interneta. Vprašalnik je zajemal nekaj splošnih podatkov o anketirancih (starost, spol, izobrazba) ter specifična vprašanja na podlagi katerih smo zavrgli oziroma potrdili hipoteze zastavljene v uvodnem delu diplomskega dela. Vprašalnik je vseboval zaprta in polodprta vprašanja. Uporabili smo tudi uravnoteženo Likertovo 5-stopenjsko lestvico s katero smo ugotavljali stališče anketirancev do dejavnikov, ki vplivajo na učinkovito prodajo preko interneta. Pri tem je ocena 5 predstavljala najvišjo oceno, ocena 1 pa najnižjo vrednosti. Vprašalnik je bil sestavljen iz dveh delov; prvi del je bil namenjen vsem anketirancem, drugi del pa le tistim, ki so v zadnjem letu opravili vsaj en nakup preko spleta.
Anketa je potekala od 5. do 6. 11. 2008. Ankete smo s pomočjo lastno izdelanega računalniškega programa razposlali uporabnikom spletne strani Obala.NET. Izpolnjene ankete smo nato prenesli v SQL podatkovno bazo. Z uporabo programskega orodja Visual Basic smo nato iz anket izluščili odgovore anketirancev ter jih obdelali s pomočjo SQL poizvedb in Excela.
Anketo je uspešno izpolnilo 444 anketirancev. Med anketiranci je bilo 56,2 % žensk. Največ anketirancev (34,2 %) je bilo starih do 20 let. Večina anketirancev (60,6
%) ima končano poklicno ali srednjo šolo, 29,7 % pa ima višjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo. Tabela 5.1 predstavlja demografske podatke o anketirancih.
Tabela 5.1 Informacije o anketiranih uporabnikih interneta
Spol Delež Starost Delež Izobrazba Delež
Moški 43,8 Do 20 let 34,2 Osnovnošolska 5,9
Ženska 56,2 20 – 30 33,8 Poklicna/srednja 60,6
30 – 40 18,2 Višja/visoka/univerzitetna 29,7 40 – 60 12,4 Magisterij/doktorat 3,8
Nad 60 1,4
5.2 Analiza podatkov
V nadaljevanju bomo analizirali odgovore na posamezna vprašanja v anketi ter prikazali podatke v obliki grafov in tabel.
Raziskava je pokazala, da skoraj 93 % anketirancev uporablja internet vsak dan ali skoraj vsak dan. Ostali anketiranci pa uporabljajo internet nekajkrat tedensko.
Anketirance smo tudi spraševali v kakšne namene uporabljajo internet. Slika 5.1 prikazuje pridobljene rezultate.
Slika 5.1 Namen uporabe interneta
13.7 Za iskanje informacij o izdelkih Za branje novic Za vzdrževanje stikov s prijatelji
Delež anketirancev
0
Večina (85,5 %) anketirancev je izrazila, da uporablja internet za vzdrževanje stikov s prijatelji. Razlog za tako velik delež je verjetno v temu, ker so anketiranci uporabniki spletne strani obala.net, ki je namenjena prav takšnim aktivnostim. Veliko anketirancev uporablja internet za branje novic (75,3 %) in kar 66,9 % anketirancev uporablja internet za iskanje informacij o izdelkih, kar je bilo tudi pričakovati, saj je namen interneta prav v širjenju informacij.
V raziskavi smo želeli izvedeti, kako uporabniki interneta najdejo posamezne spletne strani. Podatek je z vidika učinkovite spletne prodaje zelo pomemben, saj nam pove kam moramo usmeriti marketinške dejavnosti. Anketiranci so morali z oceno od 1 do 5 določiti kako pogosto pridejo v stik z novimi spletnimi stranmi preko vsakega od navedenih možnosti. Ocena 5 pomeni, da anketirani zelo pogosto pridejo v stik z novimi spletnimi stranmi preko napisane možnosti, ocena 1 pa, da sploh ne pridejo v stik z novimi spletnimi stranmi preko napisane možnosti. Povprečne vrednosti in standardne odklone prikazujemo v tabeli 5.2.
Tabela 5.2 Pogostost iskanja novih spletnih strani Spremenljivka Aritmetična
sredina
St. odklon
Elektronska pošta 2,6 1,3
Spletni iskalniki 3,9 1,2
Prijatelj/prijateljica 3,5 1,2
Forumi, interesne skupine 2,6 1,3
Spletne povezave 3,5 1,2
Iz tabele 5.2 je razvidno, da večina anketirancev pride v stik z novimi spletnimi stranmi preko spletnih iskalnikov (M=3,9). Elektronska pošta je dobila najnižjo povprečno oceno (M=2,6) od vseh možnosti, kar pomeni, da anketiranci najmanj pogosto pridejo v stik z novimi spletnimi stranmi preko elektronske pošte, kar je tudi bilo smiselno pričakovati, saj je elektronska pošta zasebni medij. Zanimivo je omeniti, da so spletne povezave in priporočila prijateljev/prijateljic ocenjeni s skoraj isto oceno kot spletni iskalniki (M=3,9).
Nato smo anketirance spraševali katere metode oglaševanja jih najpogosteje prepričajo k obisku spletne strani. Tabela 5.3 prikazuje pridobljene rezultate.
Tabela 5.3 Vpliv metod oglaševanja na obiskanost spletne strani Spremenljivka Aritmetična
sredina
St. odklon Dovoljeno oglaševanje preko elektronske pošte 3,1 1,3
Oglaševanje v komentarjih na forumih 2,7 1,2
Oglasne pasice 2,3 1,1
Oglaševanje s ključnimi besedami 2,9 1,2
Pojavna oglasna okna 2,3 1,3
Sponzorirane povezave 2,6 1,3
Anketirance smo spraševali naj na lestvici od 1 do 5 ocenijo kako oglaševanje vpliva na njihovo obiskovanje spletnih strani. Pri temu je vrednost 1 pomenila, da navedeni način oglaševanja sploh ne vpliva na obiskanost spletnih strani, vrednost 5 pa, da zelo vpliva na obiskanost spletnih strani. Izmed vseh možnih načinov oglaševanja je največ anketirancev izrazilo, da jih dovoljeno oglaševanje preko elektronske pošte najpogosteje (M=3,1) prepriča, da obiščejo spletno stran. S povprečno oceno 2,9 se na drugem mestu nahaja oglaševanje s ključnimi besedami, med najslabše načine oglaševanja (M=2,3) pa so oglasne pasice in pojavna oglasna okna.
Ugotavljali smo tudi priljubljenost metod spletnega oglaševanja med anketiranci.
Tabela 5.4 Priljubljenost metod oglaševanja
Spremenljivka Aritmetična sredina
St. odklon Dovoljeno oglaševanje preko elektronske pošte 2,9 1,3
Oglaševanje v komentarjih na forumih 2,8 1,1
Oglasne pasice 2,4 1,1
Oglaševanje s ključnimi besedami 2,9 1,1
Pojavna oglasna okna 2,2 1,1
Sponzorirane povezave 2,7 1,2
Plavajoči oglasi 2,5 1,3
Nedovoljeno oglaševanje preko elektronske pošte 1,5 1
Najbolj priljubljena metoda oglaševanja med anketiranci je dovoljeno oglaševanje preko elektronske pošte (M=2,9) ter oglaševanje s ključnimi besedami (M=2,9).
Nedovoljeno oglaševanje preko elektronske pošte (M=1,5) ter pojavna oglasna okna (M=2,2) so po mnenju anketirancev najmanj priljubljene metode oglaševanja. Ta ugotovitev se ujema z ugotovitvami iz ene od slovenskih raziskav (Vehovar in drugi 2002) kjer so prav tako ugotovili, da so pojavna oglasna okna in nedovoljeno oglaševanje preko elektronske pošte najbolj moteče oblike spletnega oglaševanja.
Zanimivo je dejstvo, da nobena od metod oglaševanja ni dosegla povprečno oceno nad 3. Zgleda, da priljubljenost oglaševanja na spletu na splošno med anketiranci ni priljubljeno, zato so tudi temu ocene primerne.
Anketirance smo vprašali koliko krat v določenem obdobju kupijo/naročijo izdelek ali storitev preko interneta.
Slika 5.2 Pogostost spletnih nakupov 2x na mesec
2%
Več kot 2x na mesec
2%
Nikoli 31%
1x na pol leta
19% 1x na leto
23%
1x na tri mesece
16%
1x na mesec 7%
Presenetljivo je dejstvo, da 69 % anketirancev opravi spletni nakup vsaj 1 krat na leto. Razlog za tako velik delež je verjetno v temu, ker je večina anketirancev dobro seznanjena z internetom, zato so bolj naklonjeni in zaupljivi spletnim nakupom. 27 % anketirancev opravi vsaj en spletni nakup v obdobju treh mesecev, kar je zelo velik delež. Ostale podrobnosti so razvidne iz slike 5.2.
Nato smo anketirance spraševali katere izdelke ali storitve so nazadnje kupili/naročili preko interneta. Vprašanja o nakupih so bila namenjena le tistim anketirancem, ki opravijo vsaj en spletni nakup na leto. Takih je bilo 69 % anketirancev (slika 5.2).
Slika 5.3 Nakup izdelkov preko interneta
Iz slike 5.3 je razvidno, da največ anketirancev (45,4 %) kupuje oblačila in obutev.
Takoj za oblačili se nahajajo knjige (40,2 %), glasba (34,2 %) ter avdio-vizualna-dela/DVD-ji (34 %). Dobro se prodajajo tudi hotelske rezervacije in letalske karte (31,7
%). Zanimivo je omeniti, da pri podobni raziskavi, ki so jo opravili pri Nielsen Media Research v letu 2007, je kar 26 % vprašanih odgovorilo, da so v zadnjih treh mesecih preko spleta kupili oblačila ali obutev. Med anketiranci, ki so sodelovali v naši anketi, pa je 45,4 % anketirancev kupilo oblačila ali obutev preko interneta. Razlog za takšno odstopanje je verjetno v temu, ker je nakupovanje preko interneta bolj enostavno, zato uporabniki interneta raje naročijo take izdelke kar preko interneta. Poleg izdelkov predstavljenih na sliki 5.3, je 10,9 % anketirancev omenilo, da so nazadnje prek interneta kupili belo tehniko in električne aparate.
Anketirance, ki so opravili vsaj en spletni nakup, smo spraševali kolikšna je bila vrednost (v EUR) njihovega največjega in najmanjšega nakupa preko interneta.
Tabela 5.5 Največji nakupi
Znesek največjega nakupa Delež anketirancev
Pod 50 EUR 17,5 %
Od 50 do 100 EUR 20,8 %
Od 100 do 200 EUR 20,2 %
Od 200 do 500 EUR 16,9 %
Nad 500 EUR 24,6 %
Povprečna vrednost največjega nakupa je znašala 680 EUR. Iz tabele 5.2 je razvidno, da kar 24,6 % anketirancev je naročilo izdelek v vrednosti nad 500 EUR.
Tabela 5.6 Najmanjši nakupi
Znesek najmanjšega nakupa Delež anketirancev
Pod 30 EUR 80,3 %
Od 30 do 70 EUR 12,0 %
Od 70 do 110 EUR 4.9 %
Nad 110 EUR 0,5 %
Povprečna vrednost najnižjega spletnega nakupa je znašala 32 EUR. Večina anketirancev je opravila nakup v cenovnem razponu pod 30 EUR kar se ujema z rezultati na sliki 5.3, saj povprečne cene obutve, knjig, zgoščenk ter glasbe na internetu se gibljejo okoli 30 EUR.
V anketi smo anketirance tudi spraševali po priljubljenih metodah plačil.
Tabela 5.7 Najbolj priljubljene metode plačila Spremenljivka Aritmetična
sredina
St. odklon
Bančni transfer 2,3 1,5
Kreditna kartica 3,2 1,5
PayPal 2,1 1,3
Plačilo preko pošte 2,8 1,6
Plačilo po povzetju 4,4 1,1
Raziskava je pokazala, da je plačilo po povzetju (M=4,4) najbolj priljubljen način plačila preko interneta. Takoj za njim sta pristala plačilo preko pošte (M=2,8) ter kreditna kartica (M=3,2). Najmanj priljubljene metode plačila pa so plačilne storitve kot na primer PayPal (M=2,1) ter bančni transferji (M=2,3). Standardni odklon je pri
spremenljivkah v tabeli 5.7 nekoliko višji, kar pomeni, da so odgovori bili bolj razpršeni okoli aritmetične sredine.
Anketiranci so morali določiti koliko se strinjajo z naslednjimi trditvami:
Tabela 5.8 Strinjanje s trditvami
Trditev Aritmetična sredina
St.
odklon 1. Pri prvem nakupu, sem bolj naklonjen nakupu, če se
izdelek, ki ga želim kupiti, nahaja v nižjem cenovnem razredu.
3,8 1,2
2. Pri drugem in nadaljnjih nakupih sem bolj naklonjen nakupu dražjih izdelkov, če sem ob predhodnih nakupih imel pozitivne izkušnje.
3,7 1,1
3. Če sem ob spletnem nakupu imel pozitivne izkušnje, sem bolj naklonjen k prihodnjim nakupom na isti spletni strani.
4,2 1
Anketiranci so morali z oceno od 1 do 5 ovrednotiti tri trditve. Ocena 1 je predstavljala, da se anketirani sploh ne strinja s trditvijo, ocena 5 pa, da se anketirani popolnoma strinja s trditvijo. Iz pridobljenih rezultatov je razvidno, da se večina anketirancev strinja z vsemi tremi trditvami.
V anketi smo uporabili tudi vprašanje odprtega tipa v katerem smo spraševali anketirance po njihovih pozitivnih in negativnih izkušnjah pri spletnih nakupih.
Med negativne izkušnje anketirancev smo zasledili kritike glede nepreglednosti spletne strani. Nekateri so omenjali, da so dobili nekakovostne izdelke in so imeli težave z vračilom. Ostale kritike so se nanašale na pomanjkljivost informacij o postopku naročila in dostave izdelkov ter slabo informiranost o izdelku, ki ga naročajo.
Pozitivne izkušnje anketirancev so bile hitrost dostave, preprost način naročila in zadovoljstvo s prejetim izdelkom.
5.3 Ugotovitve raziskave
Z raziskavo smo spoznali nekaj pomembnih vedenjskih vzorcev uporabnikov interneta pri nakupovanju preko spleta. Rezultati raziskave se ujemajo z rezultati raziskav opravljenih v tujini, kar kaže na to, da imajo anketirani slovenski uporabniki ne glede na kulturne in druge razlike podobne navade kot spletni nakupovalci v tujini. V nadaljevanju bomo na podlagi rezultatov raziskave zavrgli ali potrdili hipoteze postavljene v začetnem delu diplomske naloge.
Hipoteza 1 – Oglaševanje s ključnimi besedami je najučinkovitejša metoda oglaševanja na internetu
Glede na to, da večina anketirancev pride v stik z novimi spletnimi stranmi preko spletnih iskalnikov (M=3,9), to hipotezo potrjujemo.
Hipoteza 2 – Povprečni uporabniki interneta opravijo nakup preko spleta več kot enkrat na mesec.
To hipotezo zavračamo, saj je le 4 % anketirancev izrazilo, da opravijo spletni nakup dvakrat ali več kot dvakrat na mesec.
Hipoteza 3 – Najbolje prodajani izdelki na internetu so knjige, računalniški programi in glasba.
Raziskava je pokazala, da so najbolje prodajani izdelki med slovenskimi uporabniki interneta oblačila in obutev. Takoj za njimi pa se nahajajo knjige in glasba.
Računalniški programi pa so komaj na 8. mestu. Na podlagi teh ugotovitev hipoteze 3 ne moremo potrditi.
Hipoteza 4 – Najbolj priljubljena metoda plačila je kreditna kartica
Raziskava je pokazala, da je plačilo po povzetju med anketiranci najbolj priljubljena metoda plačila preko spleta, saj je dobila povprečno oceno 4,4. Takoj za njo se je nahajala kreditna kartica. Ker plačilo po povzetju ne štejemo med metode plačila na internetu, hipotezo 4 sprejemamo.
Hipoteza 5 – Pozitivna izkušnja kupcev po opravljenem spletnem nakupu je pozitivno povezana z nadaljnjimi spletnimi nakupi na isti spletni strani
Trditev 1, ki se glasi »Pri prvem nakupu, sem bolj naklonjen nakupu, če se izdelek, ki ga želim kupiti, nahaja v nižjem cenovnem razredu«, je v raziskavi dobila povprečno oceno 3,8, kar pomeni, da se anketiranci vedejo v skladu s trditvijo hipoteze 5, zato hipotezo 5 sprejemamo.
Hipoteza 6 - Povprečni uporabniki interneta so pri prvem spletnem nakupu bolj naklonjeni nakupu, če se izdelek nahaja v nižjem cenovnem razredu.
Trditev 2, ki se glasi »Pri drugem in nadaljnjih nakupih sem bolj naklonjen nakupu dražjih izdelkov, če sem ob predhodnih nakupih imel pozitivne izkušnje«, je v raziskavi dobila povprečno oceno 3,7, kar pomeni, da se anketiranci strinjajo s trditvijo hipoteze 6, zato hipotezo 6 sprejemamo.
Hipoteza 7 - Povprečni uporabniki interneta so pri drugem in nadaljnjih spletnih nakupih bolj naklonjeni nakupu dražjega izdelka, če so ob predhodnih nakupih imeli pozitivne izkušnje
Trditev 3, »Če sem ob spletnem nakupu imel pozitivne izkušnje, sem bolj naklonjen k prihodnjim nakupom na isti spletni strani«, je v raziskavi dobila povprečno oceno 4,2, kar pomeni, da se anketiranci strinjajo s trditvijo hipoteze 7, zato hipotezo 7 sprejemamo.
Glede na ugotovitve raziskave bomo v tem poglavju predstavili predlog za učinkovito spletno prodajo. V prejšnjem poglavju smo z raziskavo, ki smo jo izvedli, potrdili hipoteze 5, 6 in 7. Iz teh ugotovitev izhaja celoten predlog za učinkovito spletno prodajo, ki ga predstavljamo na sliki 6.1.
Slika 6.1 Predlog za učinkovito spletno prodajo
Slika 6.1 je razdeljena v 5 ravni in vsaka raven ima svoj cilj. Da bi dosegli cilj 1.
ravni potrebujemo privlačen izdelek in učinkovito oglaševalsko akcijo. Ko uporabnik obišče spletno stran, se ta premakne iz 1. ravni v 2. raven. Cilj 2. ravni je dobiti elektronski naslov uporabnika. Ko uporabnik posreduje svoj elektronski naslov v vhodni obrazec, se premakne iz ravni 2 v raven 3, katerega cilj je prodati uporabniku 1.
ponudbo. Če uporabnik ob prvem obisku spletne strani ne izvrši nikakršnega nakupa, bi čez nekaj dni prejel novo ponudbo na svoj elektronski naslov v kateri ga bomo poskušali prepričati k nakupu prve ponudbe. Z upoštevanjem hipoteze 6, mora prva ponudba vsebovati izdelek, ki se nahaja v nižjem cenovnem razredu. Ko uporabnik sprejme 1. ponudbo, se premakne iz ravni 3 v raven 4, katerega cilj je, da uporabnik sprejme 2. ponudbo. Z upoštevanjem hipoteze 7 bo večja verjetnost, da bo uporabnik 2.
ponudbo sprejel, pa čeprav je ta dražja kot prva, saj bo pri 1. ponudbi imel pozitivne izkušnje. Če uporabnik eno ali nobeno od dveh ponudb ne želi sprejeti, poskušamo kot zadnjo alternativo uporabiti klicni center kjer uporabnika osebno pokličemo in mu
predstavimo ponudbo. V nadaljevanju bomo bolj podrobno opisali posamezne sklope iz slike 6.1.
Izdelek
Če že nimamo izdelka za prodajo preko interneta je potrebno poznati kateri izdelek bi to lahko bil. Iz slike 5.3 vidimo, da se oblačila in obutev zelo dobro prodajajo preko interneta. To trditev je potrdila tudi raziskava, ki so jo v letu 2007 izvedli pri Nielsen Media Research. Primerni izdelki za spletno prodajo so tudi knjige in glasba oziroma vsi izdelki, ki so lahko digitalizirani. Med takšne izdelke uvrščamo izobraževalne avdio in video programe, priročnike in podobno. Zelo pomemben dejavnik za učinkovito spletno prodajo je tudi možnost čim kasnejšega plačila za naročeni izdelek. Iz tabele 5.7 je razvidno, da večina anketirancev raje izvrši plačilo za izdelek po povzetju kot pa na spletni strani s kreditno kartico. Iz teh razlogov je priporočeno, da slovenskim uporabnikom omogočimo popolnoma ne tvegano naročanje izdelka, na primer s 30-dnevnim rokom plačila in možnostjo vrnitve izdelka. Potrebno je omeniti tudi to, da je standardni odklon spremenljivk v tabeli 5.7 višji, kar pomeni, da je določena metoda plačila za nekatere uporabnike bolj priljubljena, za nekatere pa manj, zato predlagamo, da na spletni strani ponudimo uporabnikom čim več metod plačil.
Oglaševanje
Kot smo omenili v 3. poglavju, je za učinkovito spletno prodajo potrebno ustvariti čim več obiskov spletne strani na kateri prodajamo izdelke, zato je za prvi korak učinkovite spletne prodaje potrebno izbrati najbolj učinkovito metodo oglaševanja. Iz tabele 5.4 je razvidno, da je med anketiranimi uporabniki interneta najbolj priljubljena metoda oglaševanja oglaševanje s ključnimi besedami. Prav tako je večina anketirancev izrazila, da pride v stik z novimi spletnimi stranmi preko spletnih iskalnikov in prek sponzoriranih spletnih povezav. Iz teh ugotovitev predlagamo, da se podjetje osredotoči na oglaševanje s ključnimi besedami, saj bo ta metoda prinesla največ novih obiskovalcev na spletno stran. Prav tako je potrebno usmeriti moči v ustvarjanje spletnih povezav, ki vodijo na spletno stran kjer prodajamo izdelke, saj bo s tem spletna stran hitreje prepoznana s strani spletnih iskalnikov. Pomembno je tudi omeniti, da se je večina anketirancev strinjala (tabela 5.2), da pridejo v stik z novimi spletnimi stranmi preko spletnih povezav, zato je ustvarjanje spletnih povezav toliko bolj priporočeno.
Seveda je priporočeno uporabljati tudi druge oglaševalske metode opisane v 4. poglavju ter neprestano testirati in spremljati njihovo učinkovitost.
Spletna stran in vstopni obrazec
Spletna stran mora biti izdelana v skladu z določili v 2. poglavju. Iz tabele 5.4 je
preko elektronske pošte, zato se moramo pri izgradnji spletne strani osredotočiti na pridobivanje elektronskih naslovov od obiskovalcev spletne strani. Predlagamo, da uporabnik preden vstopi na spletno stran, izpolni vstopni obrazec v katerega vpiše svoj elektronski naslov. Vstopni obrazec se mora samodejno pojaviti. Če uporabnik ne izpolni vstopnega obrazca, ga je potrebno na spletni strani opomniti naj ga izpolni.
Komunikacija za 1. in 2. ponudbo
Komunikacija z obiskovalci spletne strani naj poteka preko elektronske pošte.
Komunikacija mora doseči zastavljene cilje v posameznih ravneh kjer želimo uporabniku prodati izdelke 1. in 2. ponudbe. Pri pošiljanju elektronskih sporočil se moramo osredotočiti na ustvarjanje osebnih odnosov in zaupanja.
Klicni center
Če s komunikacijo preko elektronske pošte ne moremo prepričati obiskovalca k
Če s komunikacijo preko elektronske pošte ne moremo prepričati obiskovalca k