Romi so v vsej Evropi prepoznani kot manjšina, ki trpi zaradi revščine, brezposelnosti in diskriminacije. So ena najstarejših in največjih etničnih skupin v Evropi, a nimajo svoje države.
Živijo v skoraj vseh državah Evrope in Centralne Azije.
Romski jezik spada med indo-arijske jezike. Večina Romov danes govori jezike, ki so v uporabi na območjih, kjer živijo, oziroma so razvili jezik, ki je nekakšna mešanica med romskim jezikom in jezikom večinskega prebivalstva. Večina Romov v Sloveniji govori dve narečji (jezika), ki se med seboj precej razlikujeta (prekmurska in dolenjska romščina).
84
V preteklosti so Romi živeli nomadsko in so svoja območja naselitve pogosto menjali. V 20.
stoletju so se večinoma stalno naselili, a na način, ki ne omogoča enakovredne življenjske ravni z večinskim prebivalstvom. Življenje v romskih naseljih spremljajo slabe življenjske razmere, odrinjenost na rob družbe, visoka nezaposlenost, nizka izobrazbena struktura, slabši zdravstveni položaj v primerjavi z zdravjem večinskega prebivalstva pa tudi do 10 let nižja življenjska doba. Romi so pri nas odvisni predvsem od socialne pomoči države, nekateri med njimi pa se ukvarjajo tudi s sivo ekonomijo.
Stalno prisotnost Romov na območju Slovenije beležimo od 17. stoletja naprej. Predniki dveh največjih skupin slovenskih Romov so prišli k nam preko Hrvaške (dolenjski Romi) in preko Madžarske (prekmurski Romi). Po ocenah Evropske unije v Sloveniji živi 6.500 in 10.000 Romov, vendar so popisi prebivalstva pokazali precej nižjo številko prebivalcev, ki so se opredelili kot Romi ali so navedli romščino kot svoj materni jezik. Večina Romov v Sloveniji živi Prekmurju, na Dolenjskem, v Beli Krajini in Posavju ter v večjih mestih. Romska skupnost ima v Sloveniji položaj posebne etnične skupnosti, z lastnim jezikom, kulturo in drugimi etničnimi posebnostmi.
Pripadniki romske etnične skupnosti se v svetu in pri nas neredko srečujejo s stereotipnimi stališči in predsodki večinskega prebivalstva. Hlača (2001) ugotavlja, da »v sodobnem svetu Rome še najbolj povezuje negativna oznaka, da so ljudje, ki jim ustreza način življenja »iz rok v usta«. Važno je preživeti današnji dan, o jutrišnjem bodo razmišljali jutri.« Ker ljudje ne poznajo romske kulture in načina razmišljanja, imajo do njih odklonilen odnos in predsodke.
Šolski otroci danes predstavljajo približno polovico od osmih milijonov Romov v Evropi.
Izobrazbena stopnja romske skupnosti v Sloveniji je nizka, kljub temu, da je večina romskih otrok vključenih v predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje. Več kot 65% Romov nima končane osnovne šole. Slovenska država izvaja aktivne ukrepe za uspešnejše izobraževanje Romov. Šolam, ki jih obiskujejo romski učenci, priznava določene ugodnosti in prilagoditve ter jim dodeljuje različne oblike pomoči.
Najbolj očitne težave pri izobraževanju Romov izhajajo iz njihove jezikovne in kulturne drugačnosti. Med vzroki za neuspeh pri šolanju se najpogosteje navajajo naslednji: pogosto izostajanje od pouka, slabo znanje slovenskega jezika, prepričanje o lastni neuspešnosti in
85
nizka spodbuda staršev, ki otrokom znanja ne predstavijo kot vrednote in možnosti za izboljšanje življenjske ravni.
Najštevilčnejša romska skupnost na dolenjskem živi na področju Novega mesta ter občin Škocjan in Šentjernej. V Mestni občini Novo mesto, ki sodi med občine z najštevilčnejšim romskim prebivalstvom, Romski učenci predstavljajo dobrih 7 % vse osnovnošolske populacije. Kar 13 % romskih otrok je vpisanih na osnovno šolo za učence s posebnimi potrebami (OŠ Dragotina Ketteja). Na tej šoli je število učencev Romov iz leta v leto postopno naraščalo in danes romski učenci predstavljajo 35 % vseh učencev, v prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom pa že skoraj 50 %. Pri šolanju romskih otrok se, podobno kot na drugih šolah, soočajo s slabim obiskom pouka, slabim učnim uspeh, velikim osipom in vedenjsko problematiko.
Šola pomembno vpliva na učence, in sicer tako na njihove dosežke kot na osebnostni razvoj (Zabukovec 1998, str. 10), zato je zelo pomembno, kako se učenci počutijo v razredu, kako ga doživljajo, kakšni so medosebni odnosi med njimi in med učenci ter učitelji (Krakar, 2010).
Z namenom spoznati stališča in mnenja romskih otrok smo izvedli raziskavo, s katero smo ugotavljali in ovrednotili stališča romskih učencev s posebnimi potrebami do šole in znanja kot vrednote ter njihovo mnenje o romskem in slovenskem jeziku v šoli in nasploh. Zanimalo nas je, kakšna sta učni uspeh in obisk pouka pri romskih učencih v primerjavi z ostalimi učenci šole, in ali obstaja povezava med stališči do šole ter učnim uspehom in obiskovanjem pouka.
Raziskali smo tudi, v kolikšni meri učitelji poznajo stališča svojih romskih učencev.
V raziskavi nismo zaznali statistično pomembnejših razlik med stališči romskih in ne-romskih učencev. Stališča učencev Romov so večinoma pozitivna, pokazalo se je tudi nekaj specifičnosti in manjših razlik v primerjavi z ne-romskimi učenci.
Večina romskih učencev se na šoli dobro počuti, rada hodi v šolo in se v šoli zabava. Slaba tretjina romskih učencev pa se na šoli ne počuti dobro. Desetina učencev (ne-Romov in Romov) tudi priznava, da jih je na šoli strah. Učenci Romi se s sošolci dobro razumejo, v šoli imajo prijatelje in se radi družijo s sošolci. Nimajo vtisa, da bi se sošolci grdo obnašali do njih.
86
Romski in ne-romski učenci so izrazili zelo pozitivna stališča do znanja. Romski učenci nekaj manj kot ne-Romski cenijo pomen znanja in izobrazbe za njihovo prihodnost. Tudi šolske ocene se jim zdijo manj pomembne. Najmanj pozitivna stališča učenci Romi izražajo do pouka in učne snovi. Snov pri pouku se jim zdi težka, precej bolj kot njihovim ne-romskim sošolcem.
Ne zdi se jim, da bi imeli težave s spremljanjem pouka. Manjši delež romskih učencev tudi zavrača sodelovanje pri pouku.
Romski učenci imajo nekaj slabši učni uspeh kot učenci ne-Romi, saj je povprečna ocena Romov za pol ocene nižja od povprečne ocene ne-Romov. Statistična analiza pa je pokazala, da razlika ni statistično pomembna. Prav tako nismo ugotovili statistično značilne povezave med učnim uspehom in stališči do šole pri romskih otrocih.
Romski učenci precej pogosteje izostajajo od pouka kot ne-romski. Razlika v obisku je 26 %.
Posamezni romski učenci imajo zelo nizek odstotek obiska, 21 % romskih učencev celo pod 50 %. Razlika v obisku med učenci Romi in ne-Romi je statistično pomembna. Romski učenci, ki bolj redno obiskujejo pouk, nimajo bolj pozitivnih stališč do šole kot tisti, ki veliko izostajajo. Nizko oz. zmerno statistično pomembno pozitivno korelacijo med obiskom pouka in posameznimi trditvami smo opazili le pri treh od petindvajsetih trditev. Pri 88 % trditev pa statistično značilne korelacije ni.
Naredili smo analizo, ali je učni uspeh učenca povezan z njegovim obiskom pouka. Pokazalo se je, da pri ne-romskih učencih povezave ni. Pri učencih Romih pa smo ugotovili statistično pomembno pozitivno korelacijo.
Mnenja učiteljev o stališčih njihovih romskih učencev do šole se močno razlikujejo od dejansko ugotovljenih stališč romskih učencev. Pri 24 trditvah (od 25) so ocene učiteljev nižje od izkazanih stališč učencev Romov. Razlike so pri posameznih trditvah zelo velike. Pri 18 trditvah (72 %) je razlika statistično pomembna. Trditve, pri katerih so izkazana stališča Romov dosti bolj pozitivna od ocen učiteljev, se nanašajo na pomen znanja in izobrazbo, šolske ocene ter na počutje v šoli. Največja razlika je pri trditvi: »V šolo hodim, da bom lahko dobil službo.«
Romske učence smo vprašali, kakšno mnenje imajo o uporabi romskega in slovenskega jezika v šoli. Pokazalo se je, da bi slaba polovica učencev mnogo raje hodila v šolo, če bi pouk potekal
87
v romščini, druga polovica pa tak pouk odločno zavrača. Neopredeljenih ni. Večina (86 %) romskih otrok je izrazila mnenje, da bi obiskovali krožek romskega jezika, če bi imeli to možnost. Trenutno takšnega krožka na šoli ni.
Romski učenci se, kot lahko sklepamo iz njihovih navedb, v večini delijo na tiste, ki so ob vstopu v šolo že precej dobro obvladali slovenščino in tiste, ki so jo znali dokaj slabo (slaba tretjina Romov se je slovensko naučila šele v šoli). Večina učencev Romov meni, da zelo dobro obvladajo slovenski jezik, saj jih je več kot štiri petine navedlo, da enako dobro razumejo romsko in slovensko. Prav tako se večini (93 %) zdi slovenščina lahek jezik.
Ocene učiteljev o stališčih učencev se močno razlikujejo od izkazanih stališč, mnenj in informacij, ki si jih podali romski učenci. Pri trditvah: »Enako dobro razumem romsko in slovensko.« in »Slovenščina je težek jezik.« je razlika zelo velika. Učitelji menijo, da je Romi slabo razumejo slovenščino in da je ta zanje težka, ter da bodo romski učenci to tudi izrazili, učenci Romi pa menijo prav nasprotno.
Naša raziskava je odkrila nekatera zanimiva spoznanja o romskih otrocih, a rezultatov ne moremo posploševati, saj je število učencev, zajetih v raziskavo, majhno. Po drugi strani pa je tudi celotna skupina romskih otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji relativno majhna. Pri interpretaciji stališč in mnenj romskih otrok je potrebna tudi določena mera previdnosti, saj so zelo socialno prilagodljivi in začutijo, kakšen odgovor se od njih pričakuje.
Rezultati raziskave ponujajo vpogled v razmišljanje in mnenja romskih otrok. Učiteljem, ki Rome poučujemo, bodo lahko v pomoč pri načrtovanju uspešnejšega dela z njimi. Morda bo diplomsko delo pomagalo malo bolje spoznati Rome in razumeti njihovo drugačnost.
Pripadniki večinskega naroda moramo sprejeti, da Romi nikoli ne bodo popolnoma takšni, kot smo mi.
Romski glasbenik Brizani-Traja (2000, str. 94c) je v svoji knjigi zapisal: »Romi smo ljudje, ki bomo ostale narode na Zemlji vedno spominjali na to, da ni vse materialnost in da se tudi na Zemlji da živeti tako, kot bo verjetno »življenje« po smrti. To je brez materialnih dobrin, ki so večini ljudi tako zelo pomembne in mislijo, da brez njih ni življenja. Romi smo dokaz, da je tudi to možno. Med nami so razlike in mnogi od nas nikoli nismo živeli pod šotori ali v
88
barakarskih naseljih. Kljub vsemu pa vsi globoko v sebi nosimo tisto svobodo, ki nam jo je podaril Bog in jo lahko uživamo že tu - na Zemlji.«
6 LITERATURA
Avsec T. (1999). Romski otrok. V: Mikuš Kos A. (ur.). Različnim otrokom enake možnosti.
Ljubljana, Zveza prijateljev mladine Slovenije: 101–113.
Amnesty International, spletna stran.
http://www.amnesty.si/romi (2.2.2016)
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. (2011). Krek J., Metljak M. (ur.).
Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport: 518 str.
Berčon M. (2006). Odnos romskih učencev do šole. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta: 97 str.
Brezovar D., Čengija Peterlin I., Gašperšič M., Novak M. (2014). Smernice za pripravo načrta osnovne šole in vrtca. Za učinkovitejše vključevanje Romov v predšolsko vzgojo in osnovno šolo. Novo mesto, RIC: 29 str.
89
http://www.ricnm.si/media/objave/dokumenti/2015/UVRVI_II_smernice_za_pripravo_nacrta osnovne_sole_in_vrtca_za_ucinkovitejse_vkljucevanje_Romov_v_VIZ.pdf(24. 5. 2016)
Brezovšek M. (2008). Reševanje romske problematike v Sloveniji s poudarkom na socialni inkluzivnosti Romov v šolski sistem. Ljubljana, Končno poročilo: 135 str.
Brizani-Traja I. (2000).Le ostanite – Romi gredo!Celovec, Mohorjeva založba: 94 str.
Devetak, Silvo: Diskriminacija na etnični in verski osnovi v Sloveniji. Maribor, 2005, str. 18.
Dović T. (2015). Opismenjevanje romskih učencev: Analiza govornih in bralnih zmožnosti. V:
Išči, uporabljaj, deli in širi obzorja z e-Roma Resource. Zbornik projekta e-Roma Resource in mednarodne konference Širi obzorja - izkušnje in povezovanje za uspešno vključevanje.
Gašperšič M. (ur.). Novo mesto, RIC, str. 35
http://www.eromaresource.com/files/content/e-R&conference%20publication_slovene.pdf (6.
6. 2016)
e-RR Evropa
http://www.eromaresource.com/slovenia/roma-in-slovenia/demographic-data.html (5. 6.
2016)
http://www.eromaresource.com/project/romano-kher--romska-hia.html?language=si (5. 6.
2016)
Hlača I., Kunstelj A. (2001). Sodelovanje s starši učencev Romov. V: Žagar D., Brajša P., Žemva B., Kunstelj A., Grgurevič J., Guzelj E. Razrednik – vloga, delo in odgovornost.
Ljubljana, Jutro: 194–199
Izobraževanje otrok s posebnimi potrebami – Zakonodaja. (2013).
http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osnovno_s olstvo/izobrazevanje_otrok_s_posebnimi_potrebami/zakonodaja/(24. 5. 2016)
Kher,Romska hiša
http://www.romanokher.si/o-projektu/predstavitev (6.5.2016)
90
Klopčič V. (2007). Položaj Romov v Sloveniji: Romi in Gadže. Ljubljana, Delo tiskarna, d. d.
279 str.
Kosmač Brezar S. (2010). Opredeljevanje pomoči učencem Romom. Socialna pedagogika, 14 (2): 231–245.
Kovač Šebart M., Krek J. (2003). Romi v Sloveniji: vprašanja izobraževanja, multikulturalizma in integracije. Sodobna pedagogika, 54 (1): 28 – 43.
Kovačič K. (2003). Stališča učiteljev do romskih učencev. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta: 119 str.
Krek, J., Vogrinc, J. (2005). Znanje slovenskega jezika kot pogoj šolskega uspeha učencev iz jezikovno in kulturno različnih ter socialno deprivilegiranih družin – primer začetnega opismenjevanja romskih učencev. Sodobna pedagogika, št. 2, s. 118–139
Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami. (2015). 2. izdaja. ZRSŠ: 40 str.
http://www.zrss.si/pdf/Kriteriji-motenj-otrok-s-posebnimi-potrebami.pdf(4. 6. 2016) http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/kriteriji-puopp-2015/#40/z
Macura-Milovanović S. (2006). Otroci iz deponije: pedagoški vidiki vključevanja romskih otrok v izobraževalni sistem - analiza akcijskega eksperimenta. Ljubljana, Pedagoška fakulteta:
212 str.
Magajna L., Kavkler M. Čačinovič Vogrinčič G., Pečjak S., Bregar Golobič K. (2008). Učne težave v osnovni šoli: koncept dela. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo: 92 str.
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/ministrstvo/Publikacije/Koncept_
dela_Ucne_tezave_v_OS.pdf(20. 5. 2016)
Makarovič M., Zorec K. (2009). Uvod: Medkulturnost kot izziv za vzgojno-izobraževalni sistem. V Makarovič, M., (ur.) (2009). Šolanje v medkulturnem okolju. Ljubljana, Vega: 5-18.
91
Meglič B. (2003). Romski učenci in njihov odnos do šole. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta: 99 str.
Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport Republike Slovenije. Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo.
http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osnovno_s olstvo/izobrazevanje_otrok_s_posebnimi_potrebami/programi/posebni_program_vzgoje_in_i zobrazevanja/ (6. 5. 2016)
Munda M. (2012). Počutje romskih učencev v osnovni šoli v Mariboru. Magistrsko delo.
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta: 195 str.
http://pefprints.pef.uni-lj.si/996/1/MAGISTRSKO_DELO_ROMI_Munda_30__04__2012.pdf (25. 6. 2016)
Nacionalni program ukrepov za Rome Vlade Republike Slovenije za obdobje 2010–2015.
(2010). Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti: 33 str.
http://www.un.gov.si/fileadmin/un.gov.si/pageuploads/Program_ukrepov.pdf (6. 5. 2016)
Nastran Ule M. (2000). Temelji socialne psihologije. Zbirka Alfa. Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče: 509 str.
Navodila o delu komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami na prvi stopnji. Zavod republike Slovenije za šolstvo.
http://www.zrss.si/zrss/wp-content/uploads/navodila-o-delu-komisij-za-uopp-na-prvi-stopnji-11112015.pdf (5. 6. 2016)
Opara B., Barle Lakota A., Globačnik B., Kobal Grum D., Košir S., Macedoni Lukšič M., Zorc D., Bregar Golobič K., Molan N., Vovk Ornik N., Klavžar K. (2010). Analiza vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji. Ljubljana, JRZ Pedagoški inštitut: 109 str.
Publikacija OŠ Dragotina Ketteja 2015/16 (2015). OŠ Dragotina Ketteja Novo mesto, spletna objava: 26 str.
92
http://dknm.splet.arnes.si/category/sola/dokumenti/ (17. 5. 2016)
Peček M., Čuk I., Lesar I. (2005). Kako razumeti zahtevo po vključevanju marginaliziranih skupin učencev v redno osnovno šolo? Sodobna pedagogika, 56 (5): 56–79.
Peček M., Čuk I., Lesar I. (2006). Učitelji o Romih v slovenski osnovni šoli. Socialna pedagogika, 10, (2): 137–168.
Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.
Uradni list RS, št 88/2013.
https://www.uradni-list.si/1/content?id=114834(18. 5. 2016)
Predsodek. Wikipedija, spletna enciklopedija https://sl.wikipedia.org/wiki/Predsodek (6. 5. 2016)
Prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom. MIZŠ: 10 str.
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/posebne_potrebe/programi/PP_z _NIS.pdf (25. 6. 2016)
Priporočilo Sveta EU o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah. (2013).
Svet Evropske unije.
http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2013:378:0001:0007:SL:PDF (25. 6. 2016)
Prosen Zupančič H. (2015a). Vključevanje romskih otrok v prilagojene programe osnovne šole.
2015a. V: Izzivi in težave sodobne družbe. III. mednarodna znanstvena konferenca. Jakob S.
(ur.). Rakičan, Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan: 203-214
file:///C:/Documents%20and%20Settings/Drago/My%20Documents/Downloads/BILTEN%2
02015%20-%20III.%20Mednarodna%20znanstvena%20konferenca%20IZZIVI%20IN%20TE%C5%BD AVE%20SODOBNE%20DRU%C5%BDBE%20(2).pdf (4. 6. 2016)
93
Prosen Zupančič H. (2015b). Izzivi v procesu vzgoje in izobraževanja romskih otrok v prilagojenem program V: Išči, uporabljaj, deli in širi obzorja z e-Roma Resource. Zbornik projekta e-Roma Resource in mednarodne konference Širi obzorja - izkušnje in povezovanje za uspešno vključevanje. Gašperšič M. (ur.). Novo mesto, RIC, str. 40
http://www.eromaresource.com/files/content/e-RR&conference%20publication_slovene.pdf (4. 6. 2016)
Razdevšek-Pučko C. (1990). Vpliv učiteljevih vzgojno-izobraževalnih stališč na njegovo pedagoško delo ter možnost njihovega spreminjanja. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta: 288 str.
file:///D:/Documents%20and%20Settings/Kiti/My%20Documents/Downloads/Vpliv_URN-NBN-SI-DOC-52F8YCLV.pdf(4. 6. 2016)
Redupre: Položaj Romov v Sloveniji. (2012). Maribor.
http://www.project-redupre.eu/datoteke/Slovenia/REDUPRE-AnalizapoloajaRomovvSloveniji.pdf (6. 5. 2016)
Resman M. (2003). Strokovno etične plati integracije/inkluzije. Šolsko svetovalno delo, 8, 3-4 : 15-25.
RomSvet, Portal projekta Romske hiša / Romano Kher
http://www.romsvet.si/sl-si/romi-v-sloveniji/podrocje-naselitve/pogled-v-zgodovino-romov (6. 5. 2016)
Rostohar D. (ur.) (2003): Vzgojno-izobraževalno delo z romskimi učenci. Ljubljana, Inštitut za narodnostna vprašanja
Slodnjak V., Andolšek I. (1991). Romski otroci in razvrščanje. V: Levičnik I. (ur.). Vzgoja in izobraževanje romskih otrok v predšolskem in osnovnošolskem obdobju. Ljubljana, Zavod RS za šolstvo: 32-48
94
Slovar slovenskega knjižnega jezika. (2000). Ljubljana, Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html (20. 5. 2016)
Spletno mesto za romske svetnike.
http://www.inv.si/romsvet/romska_naselja.html(6. 5. 2016)
http://www.inv.si/romsvet/dobro_je_vedeti5c7e.html?p=4(6. 5. 2016) http://www.inv.si/romsvet/dobro_je_vedetic471.html?p=5 (6. 5. 2016)
Splošne informacije o romski etnični skupnosti v Republiki Sloveniji. (2006). Ljubljana, Urad za narodnosti: 8 str.
http://www.arhiv.uem.gov.si/fileadmin/uem.gov.si/pageuploads/IzrednaGradivo3.pdf (4. 6.
2016)
Stališče. Wikipedija, spletna enciklopedija.
https://sl.wikipedia.org/wiki/Stali%C5%A1%C4%8De (6. 5. 2016)
Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji. (2004). Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport: 53 str.
http://www.un.gov.si/fileadmin/un.gov.si/pageuploads/Strategija_Romi_2004.pdf (4. 5.
2016)
Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji (dopolnilo k strategiji 2004) (2011). Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport: 27 str.
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/projekti/
Strategija_Romi_dopolnitev_2011.pdf (4. 5. 2016)
Šiftar V. (1991). Pogled nazaj – korak naprej. V: I. Levičnik (ur.). Vzgoja in izobraževanje romskih otrok v predšolskem in osnovnošolskem obdobju. Ljubljana, Zavod RS za šolstvo: 59-71
95
Štrbenc K. (2006). Odnos Romov do šole in izobraževanja. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta: 83 str.
Štrukelj P. (1980). Romi na Slovenskem. Ljubljana, Cankarjeva založba: 332 str.
Štrukelj P. (2004). Tisočletne podobe nemirnih nomadov. Zgodovina in kultura Romov v Sloveniji. Ljubljana, Družina: 335 str.
Tancer M. (1991). Pomanjkljiva jezikovna kultura otrok Romov zmanjšuje njihovo šolsko uspešnost. V: Komac M. (ur.). Razprave in gradivo: Romi na Slovenskem. Ljubljana, Inštitut za narodnostna vprašanja, 25: 72–76.
Tancer M. (1994). Vzgoja in izobraževanje Romov na Slovenskem. Maribor, Založba Obzorja:
195 str.
Tancer M. (2002). Izobraževanje Romov v Sloveniji. V: Klopčič V. (ur.). Evropa, Slovenija in Romi. Zbornik referatov na mednarodni konferenci v Ljubljani. Ljubljana, Inštitut za narodnostna vprašanja: 67–75.
Tretje poročilo Vlade Republike Slovenije o položaju romske skupnosti v Sloveniji – Poročilo o izvajanju Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 33/2007) in Nacionalnega programa ukrepov za Rome Vlade Republike Slovenije za obdobje 2010-2015 http://www.un.gov.si/fileadmin/un.gov.si/pageuploads/Porocilo_06112014.pdf (24. 12. 2013)
Ulaga J., Grubešič S., Štefančič Z., Golob A., Kovačevič - Slemenšek V., Lačen M., Rovše M. (2008). Posebni program vzgoje in izobraževanj. Nacionalna komisija za prenovo programov za otroke s posebnimi potrebami: 75 str.
http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2012/programi/media/pdf/programi/Posebni_prog ram_vzgoje_in_izobrazevanja.pdf (6. 5. 2016)
Ule M. (2009). Socialna psihologija Analitični pristop k življenju v družbi. Ljubljana. Fakulteta
Ule M. (2009). Socialna psihologija Analitični pristop k življenju v družbi. Ljubljana. Fakulteta