84
glas gospodarstva plus, julij–avgust 2020Papirna industrija
glas gospodarstva plus, julij–avgust 2020
85
Papirna industrija
odstotkov proizvodnje. »Posledično se največji vpliv pandemije kaže pri večmesečnem zamiku že dogovor-jenih projektov.«
V podjetju DS Smith imajo svoje obrate za reciklažo in izdelavo papirja, ki so njihovi večinski dobavitelji vhodne surovine. »Zaradi zapiranja meja smo si npr. v Sloveniji morali zagotoviti lasten prevoz papirja, kar pa nam ni predstavljalo večje ovire, saj imamo mrežo prevoznikov, s katerimi vsakodnevno sodelujemo pri dostavah embalaže,« pravijo v DS Smith.
Papirni izdelki med nepogrešljivimi
Med najbolj iskanimi izdelki v tem času so bili papir-nati robčki, toaletni papir in ostali papirni higienski izdelki, saj so ključni za izvajanje priporočil nacio-nalnih vlad in Svetovne zdravstvene organizacije.
Pogosto je treba umivati roke in jih pravilno sušiti.
Papirnate brisačke so v primeru sušenja rok najvar-nejša izbira.
Papirna in kartonska embalaža sta v teh dneh nepogrešljiva spremljevalca za prevoz in dostavo vseh vrst hrane in farmacevtskih izdelkov, pa tudi povečane spletne prodaje. Na tem segmentu papirnih izdelkov smo odvisni od razpoložljivosti vlaken iz reci-kliranega papirja. Zaprtje šol širom Evrope in zastoj nekaterih industrij v verigi vrednosti je povzročilo zastoj zbiranja odpadnega papirja in manko surovin za papirnice, ki kot surovino uporabljajo odpadni papir.
Zaradi nepogrešljivosti določenih papirnih izdelkov pri potrošnikih ter pomembne vloge papirja in papirnih izdelkov v več pomembnih evropskih vrednostnih verigah se papirni sektor (oznaka NACE 17) upravičeno uvršča med ključne sektorje pri zago-tavljanju zdravstvene in druge oskrbe družbe v času krize ter sodeležnik trajnostnega okrevanja evrop-skega gospodarstva. Nekatere države, ki so oblikovale liste prednostnih sektorjev, so NACE 17 uvrstile na ta seznam.
Nekateri v času krize močno zaznamovani Žal se v času krize tudi v sektorju proizvodnje in predelave papirja najdejo segmenti, kjer se je povpra-ševanje praktično ustavilo. Gre predvsem za grafične papirje, saj je večina tiskarn obstala, upadla je prodaja knjig, založniki pa spadajo med najbolj oškodovane sektorje. Nadalje se zaradi množičnega dela od doma močno znižuje prodaja pisarniškega papirja in drugih pisarniških izdelkov iz papirja, specialnih in vredno-stnih papirjev.
Velika težava v tem času je že omenjena oskrba z odpadnim papirjem. Zaradi zaprtja šol in vrtcev, tiskarn in omejenega dela trgovin je oskrba z odpadnim papirjem močno upadla. Pospeševanje ločenega zbiranja v gospodinjstvih in drugje je tako bistvenega pomena, da ne bi prišlo celo do zausta-vitev določenih podjetij zaradi pomanjkanja osnovne surovine.
Študija, ki so jo opravili na Univerzi Westminster (objavljena v reviji Journal of Applied Microbiology, februar 2016), je pokazala, da pri uporabi sušilcev rok močni sunki zraka viruse in mikrobe razpršijo po okolici. S pravilno uporabo papirnatih brisačk pa je možnost za dodatno širjenje virusa manjša, poleg tega si večina tako bolje in hitreje osuši roke.
Pandemija covid-19 prekrižala načrte V senci koronavirusa je prišlo do spremembe datuma pomembnega dogodka v slovenski papirni dejavnosti, ki bi zaznamoval letošnji junij:
100-letnice Količevo Kartona, ki bo praznovanje prestavilo na jesenske mesece. Zamaknilo se je tudi dokončanje investicije v nov papirni stroj v Palomi. Zagon je zdaj predviden v mesecu oktobru.
Zaradi zaprtja šol in vrtcev, tiskarn in omejenega dela trgovin je oskrba z odpadnim papirjem močno upadla.
Smo družinsko podjetje z več kot 30 letno tradicijo tako na domačem, kot na tujem trgu. Kupci nas prepoznajo po vrhunskem servisu, fleksibilnosti in razvoju. Nenehno rastemo, se razvijamo in stalno posodabljamo naš strojni park. V zadnjem letu smo tako pridobili kar nekaj novitet, ki so našim kupcem razširile možnosti sodelovanja z nami. Odlikujejo nas naši certifikati ISO 9001, ISO 14000, ISO 22000, FSC CoC, ki jih vsako leto obnavljamo in nadgrajujemo. Naše podjetje je trajnostno usmerjeno in skozi razne projekte spodbuja v to tudi vse naše deležnike.
+386 1 361 93 40 | info@jamnik.si | www.jamnik.si
86
glas gospodarstva plus, julij–avgust 2020 Papirna industrijaSlovenska proizvodnja papirja v prvem kvartalu nad lansko
Šest slovenskih papirnic je v prvem letošnjem kvar-talu izdelalo 2,2 % več papirja kot v enakem obdobju leta 2019. V strukturi proizvedenega papirja je proi-zvodnja grafičnih papirjev ostala na enakem nivoju kot v enakem lanskem obdobju (+0,4 %), proizvodnja tissue papirja se je povečala za 1,4 %, segment emba-lažnih papirjev pa je močnejši glede na lani v prvem kvartalu kar za 3,8 %.
Vse papirnice, pa tudi večina predelovalcev poroča o povečanem obsegu naročil, a zaradi pomanjkanja odpadnega papirja stoji en papirni stroj. Kljub temu so razmere daleč od idealnih, saj se podjetja soočajo z veliko negotovostmi, s povišanimi stroški za varnost in zdravje zaposlenih, z višjimi stroški zavarovanj, transporta in nekaterih surovin. Nekaj ljudi v dejav-nosti je na čakanju na delo in nekaj jih je koristilo odsotnost z dela zaradi višje sile iz razloga varstva šoloobveznih otrok ali zaustavitve javnega prevoza.
Letna proizvodna statistika negativna
V letu 2019 je bilo v Evropi izdelanega 3 % manj papirja kot v letu 2018, skupno 89,5 milijona ton papirja. Tudi svetovna proizvodnja papirja naj bi bila v lanskem letu nižja od tiste v letu 2018 za 2 %, saj so tudi Kitajska, ZDA, Japonska, Koreja in Kanada znižale letno proizvodnjo papirja, medtem ko so v Rusiji, Indiji, Indoneziji ter v Braziliji zabeležili rast letne proizvo-dnje papirja. Skupna slovenska proizvodnja papirja v letu 2019 je bila nižja za 1,6 % od tiste v letu 2018.
V strukturi proizvedenega papirja v Evropi (CEPI) ni presenečenj. Še naprej upada delež grafičnih papirjev (-8 % glede na leto prej) in znaša 32,8 %, narašča delež embalažnih papirjev, ki predstavljajo kar 54,1 % (52 % v letu 2018), medtem ko delež higienskih in gospodinj-skih papirjev ostaja okoli 8,5 %.
Kaj sledi?
V papirni in papirno predelovalni industriji priča-kujejo, da bo izkušnja s koronavirusom spodbudila številne spremembe v načinu poslovanja podjetij in družb. Tako je bila tudi Evropska komisija pozvana, naj ponovno pregleda nedavno sprejeto industrijsko strategijo, da bi zagotovila, da bo ostala veljavna in odločna politika za nove industrijske realnosti.
Kriza bi lahko bila tudi priložnost za preoblikovanje evropskega gospodarstva h krožnemu delovanju in ogljični nevtralnosti še hitreje, kot je bilo načrtovano.
Zato pa bodo potrebni pravi spodbujevalni ukrepi.
Potrebno bo krepiti domače industrijske vrednostne verige in nagrajevanje trajnostnih krožnih poslovnih modelov. Trenutna kriza je pokazala, da globalne verige vrednosti pomenijo globalno odvisnost in visoke stroške prevoza, kar trenutno negativno vpliva na odpornost naših družb pri soočanju s pandemijo zaradi pomanjkanja medicinskih potrebščin.
Obnovljive surovine in recikliranje vlaken, ki izvirajo iz trajnostno oskrbovanih gozdov v Evropi, so naš adut v prihodnje. Ohranjanje gozdov je preventivni ukrep v prihodnosti pred hitrimi izbruhi nalezljivih bolezni, podobnih covid-19. Znanstveni dokazi kažejo, da so degradacija gozdov in izguba biotske raznovrstnosti, predvsem zaradi urbanizacije in nizke kakovosti kmetijstva po vsem svetu, eden od vzrokov za pandemije, ki bi lahko v prihodnje postale še pogostejše.
CEPI je v imenu papirne industrije pozval EU odločevalce h krepitvi zavedanja pomena gozdov za zdravo podnebje in zdravje ljudi. Razsežnost biološke varnosti in zdravja ljudi je treba vključiti skupaj z ohra-njanjem naravnih ekosistemov in trajnostnim gozdom v prenovljeni Zeleni dogovoru EU. gg
Zahvala zaposlenim v dejavnosti proizvo-dnje in predelave papirje
Vodstva podjetij se zahvaljujejo zaposlenim za zaupanje ter zvestobo v času koronakrize, ki so jo z zavzetim delom in prisotnostjo na delu izkazali zaposleni. Vestno in odgovorno so prevzeli predla-gane zaščitne in preventivne varnostne ukrepe, nove režime dela ter psihološke obremenitve, ki so v času krize prisotne. Tako velika večina od 180.000 zaposlenih v papirni industriji v Evropi v času krize dela. Tako je tudi v Sloveniji. Hvala vam!
Izbrali trajnostno rešitev
»Tako kot smo mi poskrbeli za varnost zaposlenih v času epidemije, so morali varnost svojih delavcev zagotoviti tudi pri Pošti Slovenije, ki so skrbeli za varno dostavo pošiljk. Nekatera podjetja, ki so bila v stiku s potrošniki, so se odločala za plastične ali steklene bariere, slovenska pošta pa je razmi-šljala bolj trajnostno in se odločila za kartonske pregrade,« so primer dobre prakse izpostavili v DS Smith.
Obnovljive surovine in recikliranje vlaken, ki izvirajo iz trajnostno oskrbovanih gozdov v Evropi, so naš adut v prihodnje.
100
75
50
25
0
CEPI SLO
Struktura proizvedenih papirjev v letu 2019 (v %)
Vir: ?????
ostali, specialni in drugi papirji in kartoni
tissue (higienski papirji)
premazni grafični papirji
nepremazni grafični papirji
časopisni papirji
embalažni papirji in kartoni 54,1
5,8 14,7 12,38,5
4,6 8,0 0,5
8,3 6,1 21,9
55,2
Tiskano na papirju Viprint, 80 g, papirnice VIPAP VIDEM KRŠKO, d. d.
Skenirajte QR kodo z vašim mobilnikom
za brezplačno DS Smith poročilo o embalažnih trendih.
Skenirajte za branje
88
glas gospodarstva plus, julij–avgust 2020Trendi