UČENJE STARŠEV IN ZDRAVSTVENIH DELAVCEV ZA OSKRBO KRONIČNO BOLNIH OTROK
PARENTS AND HEALTH CARE WORKERS EDUCATION FOR CONTINUING CARE OF CHRONICALLY ILL CHILDREN AT HOME
Petrovič Minja,prof.zdr.vzg
Univerzitetni Klinični center Ljubljana
Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, Kirurška klinika Majda Oštir, dipl.m.s
Univerzitetni Klinični center Ljubljana
Sluţba za pljučne bolezni, Pediatrična klinika
IZVLEČEK
V prispevku je opisana organizacija izobraţevanja staršev in specializirano izobraţevanje zdravstvenih delavcev za stalno oskrbo kronično bolnega otroka s traheostomo in umetno ventilacijo na domu. Prikazan je izobraţevalni primer z organiziranim in standardiziranim pristopom. Poudarjeni sta izbiri učnih tem ter ustreznih pedagoških metod. Izpostavljen je problem preobremenjenosti staršev ob stalni skrbi za otroka s traheostomo in umetno ventilacijo na domu.
Ključne besede: kronično bolan otrok, izobraţevanje staršev za oskrbo otrok na domu, traheostoma
ABSTRACT
The paper describes the organization of parent education and specialized training of health professionals for continuing care of chronically ill children with tracheostomy and artificial ventilation at home. Example of organized education and standardized approach is shown. Emphasized that the choice of learning and selection of appropriate teaching methods. Problem of congestion of the parents which care for a child with tracheostomy and artificial ventilation at home is exposed
Key words: chronically ill child, parents education for continuing child care at home, tracheostomy
UVOD
Traheostoma v pediatriji ni več redkost. Indikacije za traheostomo pri otroku so različne, največkrat pa povezane s kronično dihalno odpovedjo (Primoţič, 2000). Zaradi napredka medicine je vedno več otrok s traheostomo odpuščeno v domačo oskrbo, kjer zanje skrbijo njihovi starši. Splošno znano je, da so otrokove socialne, psihološke, čustvene in razvojne potrebe najbolj izpolnjene doma. Eden od mnogih dejavnikov, ki lahko ovirajo odpust teh otrok v domačo oskrbo, je pomanjkanje razpoloţljivih in strokovno usposobljenih kadrov, ki lahko zagotovijo oskrbo in podporo za otroke in
122
njihove druţine. Povečanje števila strokovnjakov, ki so sposobni zagotoviti takšno podporo, lahko torej pomaga pri zagotavljanju oskrbe za potrebe teh otrok (Hewitt-Taylor, 2005).
Medicinske sestre so odgovorne za zagotavljanje izobraţevanja staršev, ki je potrebno za nemoten, uspešen in varen prehod v domačo oskrbo. Ne le, da se starši soočajo z boleznijo otroka, prevzeti morajo breme vsakodnevne 24- urne oskrbe otroka in funkcionalnosti druţine. To nemalokrat povzroči stres, ki vodi v fizično in psihično izčrpanost staršev. Za razliko od nekaterih drugih razvitih drţav, imajo starši pri nas po odhodu v domače okolje manj strokovne podpore v okolju, v katerem ţivijo. Kljub temu, da imajo medicinske sestre danes veliko strokovnega znanja in spretnosti, pa zaradi neorganiziranosti ali nezanimanja za to problematiko, ostaja večina skrbi ter dela na strani staršev.
Prepoznava potreb otroka in druţine so osnove za izdelavo načrta usposabljanja staršev z vnaprej določenimi vsebinami, ki vključujejo potencialne probleme, ki bi se lahko pojavili tekom bivanja v domačem okolju. Otrok in druţina potrebujejo ne samo podporo, ampak tudi stalno strokovno pomoč na domu (Carter, Cummings, Cooper. 2007).
V UKC Ljubljana, na Kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo (KOOKIT) ţe vrsto let usposabljajo starše za oskrbo kronično bolnih otrok na domu. V zadnjih dveh letih je po programu učenja staršev kronično bolnih otrok, zasnovanem na KOOKIT, tudi Sluţba za pljučne bolezni pričela z učenjem staršev kronično bolnih otrok. Smatrali smo, da se izobraţevanje staršev lahko prične, kadar sta starša pripravljena prevzeti breme in v celoti odgovornost oskrbe kronično bolnega otroka. Predvsem smo mislili na obseg znanja, ki ga starša potrebujeta za varno oskrbo na domu. Določali smo ga na osnovi otrokovih potreb. Izobraţevanje smo izvajali v dogovorjenem zdravstvenem timu, potekalo pa je na kliničnem oddelku. Od leta 2005 smo izobraţevanje organizirali in zasnovali z vključevanjem sodelavcev iz patronaţnega zdravstvenega varstva, za nudenje pomoči in podporo staršem na domu.
Standardizirana načela izobraževanja
Izhodišča za pripravo programa so nastala na podlagi večletnega spremljanja staršev kronično bolnih otrok. Prepoznali smo veliko obremenjenost staršev. Veliko staršev je prosilo za nudenje strokovne pomoči oziroma za prevzem dela strokovne oskrbe njihovih otrok. Idealna rešitev je bila povezava s primarnim zdravstvenim varstvom oziroma s patronaţnimi medicinskimi sestrami.
Izvajanje programa poteka v standardizirani obliki, kar pomeni, da smo se v zdravstvenem timu dogovorili in pristali na upoštevanje pedagoških načel, ki laikom zagotavljajo največje moţnosti za enostavno pridobivanje ustreznih znanj, zdravstvenim delavcem pa ponuja dobre moţnosti za pridobivanje specialnih znanj.
123
Tabela 1: Primer uporabe pedagoških načel pri izobraţevanju staršev in pri izobraţevanju zdravstvenih delavcev
PEDAGOŠKO
NAČELO ZA
IZOBRAŢEVANJE STARŠEV
PEDAGOŠKO
NAČELO ZA
IZOBRAŢEVANJE ZDRAVSTVENIH DELAVCEV
DA NE DA NE
Razvijanje neznanih pojmov-primer umazano-čisto, razkuţeno-sterilno, traheostoma, traheostomska kanila
× ×
Postopek učenja izvajamo od laţjega
k teţjemu × ×
Pri postopku učenja upoštevamo
načelo sistematičnosti × ×
Pri razlagi upoštevamo načelo jasnega izraţanja (neuporaba latinskih terminov)
× ×
Načelo strokovnosti upoštevano pri
praktičnih prikazih × ×
Proces izobraţevanja
Izobraţevanje je interaktivni proces in temelji na urejeni komunikaciji.
Izobraţevanje usmerja proces spreminjanja razmišljanja posameznika pri pridobivanju znanj, spretnosti in veščin. Za uspešno izobraţevanje tako laikov kot zdravstvenih delavcev, smo sprva morali postaviti cilje izobraţevanja.
Pridobivanje specialnih znanj za laike in zdravstvene delavce je zahtevalo dejavnost enih in drugih (Jelenc, 1982).
Za dobro doseganje cilja smo se sodelavci v zdravstvenem timu dogovorili za prioritetna področja:
individualna ocena posameznega otroka,
individualna ocena otrokovih potreb,
obseg oskrbe, ki jo bodo zagotavljali starši in
obseg podpore, ki bi jo zagotavljala medicinska sestra patronaţnega zdravstvenega varstva.
Primer zaporedja učnih tem za starše in zdravstvene delavce za obravnavo kronično bolnega otroka na dolgotrajni ventilaciji na domu:
predstavitev učnih tem,
124
ocena druţinske dinamike – pridobivanje pomembnih drugih za pomoč pri oskrbi otroka,
higienski reţim,
ocena pridobljenega znanja o oskrbi otroka,
vzdrţevanje higiene otroka, gibalnega reţima in prehranjevanja otroka,
oblikovanje načrta za vzdrţevanje stalno odprte dihalne poti,
skrbno opazovanje otroka - osnovni pojmi standardnega opazovanja,
ukrepanje in nudenje prve pomoči,
temeljni ukrepi oţivljanja za laike - za zdravstvene delavce,
vzdrţevanje dobrega počutja staršev in otroka,
učenje veščin.
Tabela 2: Prikaz učenja veščin za starše in zdravstvene delavce za obravnavo kronično bolnega otroka na dolgotrajni ventilaciji na domu
STARŠI OTROK NA
125
Za doseganje cilja pri učnih temah smo pozorni pri izbiri učnih metod. Za učne metode predvsem izbiramo pri laikih in zdravstvenih delavcih metodo razlage, metodo kazanja in metodo sprotnega in končnega ocenjevanja((Jelenc, 1982). Izbira učil pri obeh je identična. Uporabljamo medicinske pripomočke in učno lutko. Metoda ocenjevanja je sprotna in obojestranska. Ocena usposobljenosti je pomembna za starše in za zdravstvene delavce. Ocena odraţa kvaliteto znanja oziroma kvaliteto usposobljenosti. V kvaliteto usposobljenosti štejemo povezanost teorije in prakse ter pridobljene ročne spretnosti. Metoda sprotnega ocenjevanja nam omogoča povratne informacije in nadaljnje načrtovanje dela.
Prikaz primera pedagoškega procesa učenja staršev
S spremljanjem pedagoškega procesa smo ţeleli oceniti usposobljenost staršev in zdravstvenih delavcev.
126
Dogovorimo se za učenje staršev
postavimo časovni načrt izobraţevanja staršev,
postavimo časovni načrt izobraţevanja patronaţnih medicinskih sester,
izberemo pedagoška načela za laike,
izberemo pedagoška načela za zdravstvene delavce,
ocenimo potrebe otroka,
ocenimo zmogljivost staršev,
ocenimo znanja zdravstvenih delavcev.
Povprečno smo delali s starši 2 uri dnevno. Po treh tednih učenja sta oba starša enako usposobljena in deklico odpuščamo začasno v domačo oskrbo.
V prikazanem primeru smo uspeli izpeljati program učenja v dogovorjeni standardizirani učni obliki. Ob odpustu staršem podamo pisna in ustna navodila ter navedemo kontaktne osebe. V obravnavi primera smo vključili patronaţne medicinske sestre ter jim predstavili specialne učne vsebine.
Patronaţne medicinske sestre bodo trikrat v tednu obiskale druţino.
Dogovorimo se za obseg dela s katerim seznanimo starše.
Zadolţitve patronaţne medicinske sestre:
menjava in pritrditev trahealne kanile,
ocena koţe okoli traheostome,
menjava dihalnega sistema s filtri (na 14 dni).
ZAKLJUČEK
Pri izobraţevanju staršev prikazanega primera so sodelovali člani zdravstvenega tima KOOKIT. V zaključni obravnavi smo vključili še medicinske sestre iz pristojnega patronaţnega centra. Izobraţevanje staršev smo opravili v treh tednih. Medicinske sestre iz patronaţnega centra so končale dvodnevno specializirano izobraţevanje na našem kliničnem oddelku. V dnevni oceni staršev smo ugotavljali napredek v znanju, ravno tako napredek v pridobivanju spretnosti. Patronaţne medicinske sestre so v dvodnevnem izobraţevanju dopolnile znanje s specializiranimi vsebinami, tako smo ocenili, da so dobro usposobljene za podporo staršem. Število izobraţevalnih ur se je povečalo za zdravstveni tim KOOKIT-a, zmanjšalo pa se je število ur učenja staršev. Z vključevanjem patronaţnih medicinskih sester v program izobraţevanja smo dosegli dobro podporo staršev na domu.Samo dobro organizirano izobraţevanje daje dobre rezultate. V pripravi otroka in staršev za odpust iz bolnišnice naj zdravstveni tim v bolnišnici še pritegne k sodelovanju pristojne patronaţne centre, ker bodo samo tako starši imeli še naprej dobro podporo. Dosedanje izkušnje so nam pokazale, da je izobraţevanje staršev proces, ki traja od sprejema do odpusta.
127
LITERATURA
Carter B, Cummings J, Cooper L.An exploration of best practice in multi-agency working and the experiences of families of children with complex health needs. What works well and what needs to be done to improve practice for the future? J Clin Nurs. 2007 Mar;16(3):527-39.
Hewitt-Taylor J. Caring for children with complex needs: staff education and training.Child Health Care March 2005 vol. 9;172-86
Jelenc Z. Svetovalno delo pri vzgoji in izobraţevanju odraslih. Ljubljana: DDU Univerzum, 1982.
Primoţič J. Umetno predihovanje otrok z respiratorjem na domu. V: Krţišnik C, Battelino T. Alergijske bolezni pri otrocih in mladostnikih (Izbrana poglavja iz pediatrije, 12). Ljubljana, Medicinska fakulteta, Katedra za pediatrijo, 2000:
52-60.
128