v Sloveniji se povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka viša. V letu 1995 so bile prvorodnice v povprečju stare 25 let, leta 2017 pa 31 (Inštitut RS za socialno varnost, 2020). Poleg tega, da višja starost matere in očeta predstavlja višje tveganje za komplikacije v nosečnosti, se tudi naravna sposobnost koncepcije z višanjem starosti para niža.
Naravna sposobnost spočetja strmo upada po tridesetem letu starosti (po tem letu starosti je verjetnost spočetja v enem mesečnem ciklu ob rednih spolnih odnosih 20-od-stotna, po štiridesetem letu le še 5-odstotna). Danes vemo,
da na zmožnost spočetja ne vpliva le naraščajoča starost ženske, pač pa tudi moškega (ASRM, 2012). Ta fi ziološki upad plodnosti je lahko eden od razlogov za to, da se pov-prečno število otrok v družini niža; stopnja rodnosti po vseh evropskih državah pa upada (Peristat, 2018). K temu pripo-moreta tudi zdravstveno stanje para (z višanjem starosti ob zanositvi se veča tudi število kroničnih obolenj) in družbeni položaj (želja žensk po ustvarjanju kariere, socialnoekonom-ske razmere idr.). Nezanemarljivo je tudi, da človeški vrsti, kot kaže, generalno upada reproduktivna sposobnost; pre-gled kriterijev Svetovne zdravstvene organizacije za oceno kakovosti semena pri moških pa kaže, da normativi postajajo vse nižji (WHO, 2010).
Ni torej presenetljivo, da so se raziskovalci in strokovne zdra-vstvene organizacije začeli intenzivno ukvarjati s promocijo fertilnosti in vprašanjem kako ohraniti plodnost. Temu je bila posvečena celotna serija člankov in raziskav – LANCET seri-es (2018). Ameriško združenje ginekologov in porodničarjev je izdalo tudi brošuro z možnimi dejavniki tveganja, ki
niža-67
UTRIP Junij, julij 2020 P R E D S T A V L J A M O V A M
jo plodnost pri posameznikih (ACOG, 2005) in na katere bi morali biti pozorni zdravstveni strokovnjaki, ki so vključeni v načrtovanje družine in obravnavo para v predkoncepcij-skem obdobju. Svetovna zdravstvena organizacija je na podlagi dejstva, da zdravje moškega in ženske ob spočetju vpliva tudi na zdravje njunih potomcev, izdala priporočila za obravnavo para pred načrtovanjem nosečnosti (WHO, 2012). V svoji brošuri deli dejavnike tveganja v več skupin.
Zlasti opozarjajo na dejavnike, ki jih umeščajo v kategorijo
»življenjski slog« (kajenje, fi zična aktivnost, prehrana, indeks telesne mase, zloraba substanc ipd.), kjer lahko s promocijo zdravega načina življenja zdravstveni strokovnjaki pripomo-remo, da posamezniki sprejemajo zdrave odločitve in tako ozaveščamo k ohranjanju plodnosti. Veliko vlogo pri tem imajo babice; mednarodno združenje področje ohranjanja re-produktivnega zdravja in prednosečniške obravnave uvršča med osnovne kompetence babiške obravnave (ICM, 2019).
Če se je v preteklosti na področju promocije reproduktivne-ga zdravja posvečala pozornost predvsem kontracepciji, se bomo, kot kaže, v prihodnosti morali poleg varne spolnosti vse bolj posvečati tudi ohranjanju plodnosti. Glavna strate-gija je predvsem krepitev znanja – tako laikov kot tudi zdra-vstvenih strokovnjakov, ki delajo na področju reprodukcije.
Ob zavedanju pomembnosti te problematike je nujno, da posodobimo izobraževalne programe ter da nudimo vsem zainteresiranim kredibilne informacije.
Da bi sistematično pristopili k zadevi, smo skupina sloven-skih raziskovalcev z Zdravstvene fakultete Univerze v Ljublja-ni (doc. dr. Polona Mivšek in viš. pred. asist. Petra PetročLjublja-nik) in Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem (doc.
dr. Mirko Prosen, doc. dr. Patrik Pucer in izr. prof. dr. Boštjan Žvanut), pod vodstvom Tampere University of Applied Scien-ces iz Finske, povezali s skupino zdravstvenih fakultet Ca-rinthia University of Applied Sciences iz Celovca v Avstriji in VIVES University of Applied Sciences iz Bruggea v Belgiji, in združili svoje moči v okviru projekta PreconNet, ki je kratica naslova projekta Erasmus+ - PRECONCEPTION HEALTH OF YOUTH, bridging the gap in and through education (Repro-duktivno zdravje mladih: s pomočjo izobraževanja nad pri-manjkljaj znanja). Projekt je s strani Evropske unije sofi nan-ciran do septembra 2021, njegovi cilji pa so:
• umestiti znanje o predkoncepcijski obravnavi v izobraže-valne sisteme zdravstvenih strokovnjakov, ki delujejo na področju reproduktivnega zdravstvenega varstva;
• razviti aplikativen model (slika 1) predkoncepcijske obrav-nave, ki upošteva holističen pristop obravnave posamezni-kov in sočasno lahko služi kot didaktični model za zbir učnih izidov s področja prednosečniškega zdravstvenega varstva;
• na prosto dostopnem spletišču zbrati najnovejše, z dokazi podprte informacije o vplivu okoljskih dejavnikov, dejavni-kov življenjskega sloga in dejavnidejavni-kov iz anamneze posa-meznikov, ki lahko nižajo fertilnost;
• oblikovati didaktične pripomočke za učitelje in zdravstve-novzgojne strokovnjake, ki jim bodo olajšali poučevanje o predkoncepcijskem zdravju (primer prikazuje slika 2) – vsi videi, animacije in druge oblike pripomočkov bodo pros-to dospros-topni in prevedeni v več jezikov, kar bo omogočalo uporabo v vseh državah Evropske unije.
Vse, ki jih zanima več o predkoncepciji in ohranjanju repro-duktivnega zdravja, vabimo na spletno stran PreconNET:
preco.tamk.fi ter k sledenju na družbenih omrežjih – Facebo-ok, Instagram in YouTube. Lahko se naročite tudi na objave na PreconNET blogu ter obvestila o organizaciji konferenc.
Aplikativni model predkoncepcijskega zdravja, ki v obliki satovja povzema možne dejavnike tveganja za plodnost (PreconNET, 2020).
68
UTRIP Junij, julij 2020 P R E D S T A V L J A M O V A M
Literatura:
American College of Obstetricians and Gynaecologists (ACOG), 2005. Preconception Care: a guide for optimizing pregnancy outcomes. Albany: ACOG.
American Society for Reproductive Medicine (ASRM), 2012. Age and fertility. Dostopno na: https://www.reproductivefacts.org/
news-and-publications/patient-fact-sheets-and-booklets/
documents/fact-sheets-and-info-booklets/age-and-fertility/.
International Confederation of Midwives (ICM), 2019. Essential competencies for midwifery practice. Dostopno na: https://www.
internationalmidwives.org/our-work/policy-and-practice/
essential-competencies-for-midwifery-practice.html.
Inštitut RS za socialno varnost (2020). Starost matere ob rojstvu prvega otroka. Dostopno na: https://www.irssv.si/
index.php/demografi ja/2013-01-10-02-14-29/povprecna-starost-matere-ob-rojstvu-prvega-otroka.
LANCET series, 2018. Preconception health. Dostopno na:
https://www.thelancet.com/series/preconception-health.
Peristat, 2018. Core indicators of the health and care of pregnant women and babies in Europe in 2015. Dostopno na:
www.europeristat.com.
PreconNET, 2020. PRECONCEPTION HEALTH OF YOUTH, bridging the gap in and through education. Dostopno na: www.
preco.tamk.fi .
World Health Organisation (WHO), 2010. WHO laboratory manual for the examination and processing of human semen.
Fifth edition. Geneva: WHO.
World Health Organisation (WHO), 2012. Policy brief:
Preconception care – maximizing the gains for maternal and child health. Geneva: WHO.
Primer didaktičnih pripomočkov za poučevanje o predkoncepcijski obravnavi (PreconNET, 2020).
69
UTRIP Junij, julij 2020 P R E D S T A V L J A M O V A M