v PlIv dojenja na razvoj ustne votlIne

dojenje je eden najpomembnejših dejavnikov za zdrav in skladen razvoj ustne votline. Materino mleko vsebuje vse potrebne vitamine in minerale, ki so potrebni za zdrave in dobro mineralizirane zobe. Otrokova mišična aktivnost med dojenjem se pomembno razlikuje od mišične aktivnosti med hranjenjem po steklenički s cucljem. Med dojenjem otrok s pomočjo gibanja spodnje čeljusti, ustnic in jezika mleko iztiska. S široko odprtimi usti objame bradavico in njen obroč, ki ga stiska z ust-nicami, jezik pa s peristaltičnim gibanjem mehko potiska bradavico proti nebu. Pri dojenju porabi kar šestkrat več energije in potreben je bistveno večji napor kot pri hranjenju s stekleničko, kar vse skupaj pripomore k pravilni rasti ustno-obraznega predela (5).

Pri hranjenju po steklenički pa je aktivnost ustnic in lic namenjena sesanju, jezik potiska cucelj proti nebu kot bat, kar kasneje vodi do govornih motenj in spremenjenega razvoja čeljusti (7). Utemeljitelj psihoanalize Sigmund Freud utemeljuje to kot pomanjkanje zadovoljevanja potreb v prvi, oralni fazi otrokovega psihosocialnega razvoja, ki je usmerjeno na usta in izraženo skozi sesanje in grizenje (4).

Pri otrocih, ki niso bili dojeni ali so bili dojeni le kratek čas, je veliko večja verjetnost, da se bodo razvile številne razvade, ki bodo negativno vplivale na celoten razvoj ustne votline in celoten psi-hosocialni razvoj otroka: sesanje prsta, sesanje dude in dude na steklenički, drža odprtih ust, dihanje na usta, nepravilno požiranje in vrivanje jezika med zobe (5).

Številne raziskave so pokazale, da so nekatere ortodontske nepravilnosti položaja zob, zobnih lokov in čeljusti pogostejše pri otrocih, ki niso bili dojeni. Nepravilnosti so prisotne v mlečnem zobovju, pogosto pa tudi v menjalnem in stalnem zobovju (5).

Tveganje za križni griz stranskih zob je večje pri nedojenih ali le kratek čas dojenih otrocih. Pri tej nepravilnosti zgornji mlečni kočniki ali podočniki pri ugrizu ne segajo preko spodnjih zob v smeri proti licu, kot je pravilno, ampak je medsebojni odnos zgornjih in spodnjih zob na obeh straneh ali pogosteje samo na eni strani obraten, kar vpliva na nadaljnji nepravilen odnos čeljusti in obraza (7).

4. v

zdravje ustne votline pa je poleg dobrih žvekalnih navad odvisno tudi od vsebine in gostote hrane.

Postopoma se tesno sožitje med otrokom in materjo začne širiti, začne se vključevati v širše okolje in v drugi polovici prvega leta postane dojenček razvojno (psihomotorno in čustveno) pripravljen na to, da začne osvajati tudi druge veščine hranjenja. S tem je mišljena pripravljenost otroka na uvajan-je nove hrane, ki mora biti primerna razvojni stopnji otroka. Primerna pa mora biti tudi za morebiti že izrasle zobe, da jih bo lahko začel uporabljati za grizenje in žvečenje. Vsebini hrane in pijače naj ne bodo dodani sladkorji, saj bodo slednji poleg ogljikovih hidratov in bakterij, ki jih razgrajujejo v kisline, vzrok za razgradnjo zobne sklenine komaj izraslih zob (5). Hitro napredujočo razgrad-njo mlečnih zob pri majhnih otrocih imenujemo karies zgodnjega otroštva ali steklenični karies, saj ga najpogosteje povzroči pitje sladkih tekočin po steklenički. Pri steklenični zobni gnilobi so običajno najbolj prizadeti zgornji mlečni sekalci in vsi prvi mlečni kočniki (5). Posledice se kažejo v zmanjšanju aktivnosti funkcije grizenja in žvečenja, v povečanju števila patogenih bakterij v ustni votlini, zmanjšanju odpornosti organizma, stalne prisotnosti bolečine in vnetja dlesni (3). Vsem tem številnim težavam se na koncu pridruži še strah, ki ga malček v tem starostnem obdobju ni sposoben racionalizirati.

Bolezenska stanja v ustni votlini: karies, vnetje dlesni, nepravilnosti v položaju zob in čeljusti, so še vedno pomemben javno zdravstveni problem. Kako pomembno je dojenje za zmanjšanje obolevnos-ti se še kako zaveda tudi zobozdravstvena prevenobolevnos-tivna dejavnost (5). V šolah za starše poskušamo bodoče starše opozoriti na pomen spodbujanja dojenja z vidika zobozdravstva in zdravstva nasploh.

55

II. sklop: Prehrana otroka in mladostnika

Pri otroku začnemo s preventivo še preden je rojen in nadaljujemo skozi vsa kritična starostna ob-dobja. Skoraj vsakodnevno se vključujemo v programe vzgoje in izobraževanja v vseh vrtcih in osnovnih šolah Mestne občine Maribor z okolico z željo privzgojiti otrokom pozitiven odnos do zdravih prehranskih navad in zdrave ustne votline.

V okviru vseh teh aktivnosti so nastali številni projekti, samostojni učno-vzgojni pripomočki v ob-liki zloženk in knjižic. S projektom Voda gasila bo žejo in umivala zobe smo bistveno pripomogli k izboljšanju pitnih navad najmlajših. Uspelo nam je, da je bil sprejet odlok Ministrstva za šolstvo o prepovedi postavitve avtomatov s sladko gaziranimi pijačami na šolskih hodnikih. Danes se lahko v številnih osnovnih šolah in vrtcih v Mestni občini Maribor z okolico na šolskih hodnikih otroci odžejajo z vodo, ki jim je ponujena v obliki pitnikov ali avtomatov za vodo.

Žal pa kljub vsem dolgoletnim prizadevanjem opažamo, da sta obolevnost in KEP indeks še vedno višja v primerjavi z evropskim povprečjem. Podatki so pridobljeni ob rednem vsakoletnem sprem-ljanju obolevnosti zob (3). Vzroke je mogoče iskati tudi v neupoštevanju prehranske strategije Re-publike Slovenija ter v visoki stopnji socialne razslojenosti, nezaposlenosti enega ali celo obeh staršev. Tako še vedno steklenička s sladko vsebino odžeja in nahrani marsikaterega otroka.

Tabela 1: Obolevnost zob in KEP indeks pri sistematsko pregledanih otrocih starih tri in pet let v območju Mestne občine Maribor in okolice (3)

Tabela 2: KEP indeks-(K- kariozni, E- ekstrahirani, P- plombirani zobje) pri sistematsko pregledanih otrocih starih tri in pet let v območju Mestne občine Maribor in okolice (3) Tabela prikazuje, da je bilo pri sistematskem pregledu 3. letnikov leta 2003 28% otrok z obolelimi zobmi ali v povprečju 1,36 okvarjenega zoba v ustih enega otroka. Po štirih letih smo zabeležili 5

56

II. sklop: Prehrana otroka in mladostnika

% upad obolevnosti ali 0,22 manj obolelega zoba v ustih enega otroka. Prav tako smo ugotovili, da upada obolevnost pri petletnikih, a žal samo za 3 %. Viden pa je tudi velik porast obolevnosti zob med tretjim in petim letom otrokove starosti. V tem starostnem obdobju se obolevnost celo za več kot 100 % poveča. Podatek je zaskrbljujoč in zagotovo potreben poglobljenih analiz vseh, ki združujemo svoja prizadevanja v preventivnih programih. Vsi skupaj smo dolžni otrokom skozi vso obdobje rasti ustvariti zdrave pogoje za zdravo rast in razvoj (2, 3).

5. z

v zobozdravstveno preventivni službi posvečamo promociji dojenja ves čas delovanja posebno po-zornost. V okviru projekta ZDPU ozaveščamo bodoče starše še nerojenih otrok tako o pomenu dojenja, kot tudi o pomenu navajanja na zdrave prehranjevalne navade. Posebna pozornost pa je na-menjena zlasti staršem predšolskih otrok, kjer je zdravje mlečnih zob in usklajen razvoj čeljustnic v veliki meri v njihovih rokah. Truditi se moramo, da bodo naše informacije sprejeli in se tudi ravnali v prid zdravja svojih otrok. Kajti samo s kontinuiranim načinom dela in s skupnimi prizadevanji vseh vpletenih, ki skrbimo za zdrav razvoj naših otrok, bomo dosegli želene rezultate in zastavljene cilje zobnega zdravja svetovne zdravstvene organizacije. Edino na ta način bodo vse napisane in sprejete strategije ter programi resnično zagotovili boljše zdravje otrok in jim ohranili zdrave zobe in bleščeč nasmeh. Zavedati se misli »Otroci so naše največje bogastvo« – pomeni predvsem zavedati se odgovornosti, da smo mi odrasli odgovorni za njihovo zdravje in prihodnost.

6. l

1. bartenjev M.: Preventivno in otroško zobozdravstvo. Ljubljana: Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani, 1986.

2. Borovšak – Bela D.: Zgodnje preventivno zobozdravstveno varstvo. Zbornik predavanj XIII.

Srečanje pediatrov, Maribor, 4.– 5. april 2003.

3. Borovšak – Bela D.: Preventivno in mladinsko zobozdravstvo – Ali nam doseženi rezultati dovoljujejo spanje na lovorikah? Slovenska Pediatrija 2000; 1: 36-8.

4. Horvat L. in Magajna L.: Razvojna psihologija: DZS, 1987.

5. Kosem R.: Dojenje in zdravje ustne votline. Vita št. 49.

6. Leach P.: Otrok od rojstva do šole. Ljubljana: CZNG, 1979.

7. Ovsenik M. in Farčnik F. M.: Ugotavljanje obsega in stopnje težavnosti zobnih in čeljustnih nepravilnosti s pomočjo indeksa EFO pri otrocih napotenih na ortodontsko zdravljenje.

Zobozdravstveni Vestnik 2006; 61 : 159-163.

57

II. sklop: Prehrana otroka in mladostnika

PROSTE TEmE