4.2 Celostna interpretacija glede na načine podajanja motiva
4.2.2 Podajanje motiva po domišljiji
Pri podajanju motiva po domišljiji si otroci predstavljajo potek dogodkov ali izgled stvari, zato je likovno delo oziroma podoba vedno posebna in je izraz individualnosti (Tomšič Čerkez in Podobnik, 2015). Tako smo pričakovali, da bo podajanje motiva po domišljiji še posebej spodbujalo dejavnike originalnosti, fleksibilnosti in redefinicije. Originalnost že sama po sebi pomeni nepričakovane domišljijske ideje (Tomšič Čerkez in Podobnik, prav tam), kar je temelj podajanja motiva po domišljiji. Fleksibilnost predstavlja iskanje drugačnih postopkov, drugačno upodabljanje motiva, manj rigidnosti in fiksiranosti ter več prehajanja z ideje na idejo (Tomšič Čerkez in Podobnik, prav tam), kar bi lahko prav tako hitreje povezali z domišljijo kot pa s spominom in opazovanjem, ki sta bolj konkretna in bi lahko bolj usmerjala v rigidnost in fiksiranost – tako pri upodabljanju kot postopkih in interpretaciji. Redefinicija pa se kaže v transformiranju oblik, barv in likovnih odnosov (Tomšič Čerkez in Podobnik, prav tam), za kar smo sklepali, da je najlažje udejanjiti pri manj konkretnih oz. bolj domišljijskih predstavah. Analiza rezultatov je pokazala, da pri vseh naštetih dejavnikih ni statistično pomembnih razlik v ocenah glede na način podajanja motiva.
Tudi pregled povprečnih ocen dejavnikov originalnosti, fleksibilnosti in redefinicije vseh ocenjevalcev pri vseh otrocih kaže podobno sliko, pri čemer ni zaznati jasnih tendenc, da bi bili bolj izraženi kot pri drugih dveh načinih podajanja motiva. Izjemo predstavljata otrok 4, pri katerem je zaznati tendenco k višjim ocenam pri dejavniku redefinicije, in otrok 6, pri katerem je zaznati tendenco k višjim ocenam pri dejavniku fleksibilnosti.
Naši rezultati kažejo, da se način podajanja motiva ne povezuje s spodbujanjem dejavnikov originalnosti, fleksibilnosti in fluentnosti.
67 4.2.3 Podajanje motiva po spominu
Spomin je praktično vedno obarvan z dodatnimi podatki, ki so lahko povezani z željami, prejšnjimi izkušnjami in pričakovanji, in vključuje nove misli o preteklih dogodkih (Tomšič Čerkez in Podobnik, 2015). Otroci v likovna dela, nastala po spominu, pogosto vnesejo pomene in odnose med oblikami ter celovitost dogajanja (Belamarić, 1987, po Selaković, 2015), zato smo pričakovali, da bodo otroci pri tem načinu podajanja motiva dosegali višje ocene pri dejavnikihi originalnosti in redefinicije, kot pa pri podajanju motiva po opazovanju. Tudi v tem primeru je analiza rezultatov pokazala, da ni statistično pomembnih razlik.
Pregled povprečnih ocen dejavnikov originalnosti in redefinicije vseh ocenjevalcev pri vseh otrocih kaže rahlo tendenco k višjim ocenam pri podajanju motiva po spominu, vendar samo pri risarski nalogi. Pregled rezultatov posameznih otrok pa kaže mešano podobo, tako da tudi z bolj kvalitativnega vidika ne moremo govoriti o jasni podobi oziroma tendenci.
Glede na naše rezultate se torej način podajanja motiva po spominu ne povezuje s spodbujanjem dejavnikov originalnosti in redefinicije.
Glede na vse povedano smo podali naslednja odgovora na raziskovalni vprašanji:
1. Kot kažejo naši rezultati se različni načini podajanja motiva ne povezujejo s posameznimi dejavniki likovne ustvarajlnosti. To pa nujno ne pomeni, da se ne povezujejo z nobenim izmed dejavnikov. Morda so povezave nespecifične in se vsak posamezen način podajanja motiva na enak način povezuje z vsakim izmed dejavnikov likovne ustvarjalnosti.
2. Glede na rezultate jasnih usmeritev za spodbujanje posameznih dejavnikov likovne ustvarjalnosti z različnimi metodami podajanja motiva ne moremo podati. Je pa na tem mestu vredno omeniti, da bi morda v določenih primerih (npr. pri dejavniku elaboracije) lahko bila bolj pomembna bolj usmerjena navodila. Morda splošna pravila ne obstajajo in je otroke potrebno obravnavati individualno.
68 5.0 SKLEP
Glede na to, da gre za precej neraziskano področje, tako teoretično kot praktično, smo v sklepu podali usmeritve za nadaljnje raziskovanje. Raziskavo bi bilo dobro ponoviti na obsežnejšem vzorcu. Glede na to, da so povprečne ocene komisije relativno visoke, morda vzorec tudi ni bil dovolj reprezentativen, saj gre za otroke, ki obiskujejo likovno šolo, pri čemer so velikokrat nadpovprečno talentirani, ali pa so po nekaj letih obiskovanja razvili veliko spretnosti in sposobnosti likovnega izražanja. Tako morda ocenjevalna lestvica ni bila dovolj reprezentativna, kar bi lahko vplivalo na nenormalno razporeditev ocen in manjše razlike med otroki oz. njihovimi likovnimi deli. Vsekakor pa naša ocenjevalna lestvica ni umerjena in standardizirana, kar bi lahko pomembno vplivalo na rezultate.
Poleg tega bi bilo vredno razmisliti, ali bi se poleg načina podajanja motiva preučil tudi vpliv vrste motiva na posamezne dejavnike likovne ustvarjalnosti, kar ni bil del naše naloge, vsekakor pa bi predstavljalo komplementaren vidik, ki bi doprinesel k poglobljenemu razumevanju celostne slike.
69 6.0 VIRI
About Art Therapy. (b.d.). Pridobljeno s https://arttherapy.org/about-art-therapy/
Arons, M. in Richards, R. (2015). Two Noble Insurgencies. V K. J. Schneider, J.
F. Pierson in J. F. T. Bugental (ur.), The Handbook of humanistic psychology: Theory, Research and Practice (Second Edition), 161-177.
California: Sage Publications.
Amabile, T. M. (1996). Creativity in context. Boulder, Oxford: Westview Press.
Berce-Golob, H. (1993). Likovna vzgoja: načini dela pri likovni vzgoji. Ljubljana: DZS.
Butina, M. (1997a). O slikarstvu: Likovnoteoretični spisi. Ljubljana: DEBORA Butina, M. (1997b). Prvine likovne prakse. Ljubljana: DZS.
Butina, M. (2000). Mala likovna teorija. Ljubljana: DEBORA.
Case. C. in Dalley. T. (1992). The hand book of art therapy. London:Routledge.
De Bono, E. (1970). Lateral thinking: creativity step by step. New York: Harper & Row.
De Bono, E. (1992). Serious creativiry: using the power of lateral thinking to produce new ideas. New York: The Mcquig Group Inc.
Duh, M. (2004).Vrednotenje kot didaktični problem v likovni vzgoji.Maribor:Pedagoška fakulteta.
Duh, M., Herzog, J. in Huzjak, M. (2016). Popularity of Art Motifs among Fourth-Grade Primary School Students in Slovenia and Croatia. The New Educational Review, 43(1), 92-103.
Edvards, D. (2004). Art Therapy. London: SAGE Publications Ltd.
Gerlovič, A. (1968). Likovni pouk otrok. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Guilford, J. P. (1986). Creative talents: their nature, uses and development. Buffalo, New York: Berly limited.
Hogan, S. in Coulter, A. (2014). The Introductory Guide to Art Therapy: Experimemental teaching and learning for students and practitioners. New York: Routledge.
Huzjak, M. in Krajnc, M. (2017). Povezanost med ravnijo izvirnosti likovnega izraza učencev pri pouku likovne umetnosti in ravnijo njihove strpnosti do raznolikosti.
Revija za elementarno izobraževanje, 10(2-3),191-204.
Jackson, P. W. In Messick, S. (1965). The person, the product, and the response:
conceptual problems in the assessment of creativity.Journal of Personality, 33(3), 309-329.
Jaušovec, N. (1987). Spodbujanje otrokove ustvarjalnosti. Ljubljana: Državna založba
70
Karkou, V. in Sanderson, P. (2006). Arts therapies: a research based map of the field.
Philadelphia: Elsevier Churchill Livingstone.
Karlavaris, B. (1988). Metodika likovnog odgoja 2. Zagreb: Grafički zavod Hrvatske.
Karlavaris, B., Baráth, Á. in Kamenov, E. (1988). Razvoj kreativnosti v funkciji emancipacije ličnosti putem likovnega vaspitanja. Beograd: Prosveta.
Karlavaris, B. in Berce-Golob, H. (1991). Likovna vzgoja: priročnik za učitelje razrednega pouka. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Kovač, R. (2003). Spodbujanje ustvarjalnosti otrok in vzgojiteljev v vrtcu – od zahtev prenove k iskanju možnosti izvedbenega kurikuluma. Sodobna pedagogika, 54(3), 168-187.
Kozbelt, A., Beghetto, R. A., in Runco, M. A. (2010). Theories of creativity. V J. C.
Kaufman in R. J. Sternberg (Ur.), The Cambridge handbook of creativity (str. 20-47). New York: Cambridge University Press.
Malchiodi, C. A. (2005). Expressive Therapies History, Theory, and Practice. New York:
The Guilford Press.
Malchiodi, C. A. (2012). Art Therapy materials, Media and Methods. V C. A.
Malchiodi (ur.), Handbook of Art Therapy, Second Edition (str. 27-42). New york: The Guilford Press.
Pečjak, V. (2006). Psihološka podlaga vizualne umetnosti. Ljubljana: Debora.
Pečjak, V. (1987). Misliti, delati, živeti ustvarjalno. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Podobnik, U. (2008). Individualizacija in ustvarjalne razsežnosti pouka likovne vzgoje (Doktorska disertacija). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Richter, M. (2017). Poučevanje likovne umetnosti – od nedolžnega očesa do potopitve in obratno. Revija za elementarno izobraževanje, 10(2-3),251-260.
Rothko, M. (2008). Umetnikova realnost: Filozofije umetnosti. Ljubljana: Inštitut za likovno umetnost.
71
Seiden, D. (2001). Mind over matter: The uses of materials in art, education and therapy. Chicago: Magnolia Street.
Selaković, K. (2015). Umetničko delo u funkciji podsticanja razvoja likovnih sposobnosti kod učenika mlađeg školskog uzrasta (Doktorska disertacija). Univerzitet u Novom Sadu, Filozofski fakultet, Novi Sad.
Simonton, D. K. (2000). Creativity: Cognitive, presonal, developmental and social aspects. American Psychology, 55(1), 151–158.
Šupšáková, B. (2009). Child's creative expression trough fine art. Ljubljana: Debora.
Tacol, T. (1999). Didaktični pristop k načrtovanju likovnih nalog: izbrana poglavja iz likovne didaktike. Ljubljana: Debora.
Tomšič Čerkez, B. in Podobnik, U. (2015). Igraj se s črtami. Priročnik za predšolsko likovno ustvarjanje. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Trstenjak, A. (1981). Psihologija ustvarjalnosti. Ljubljana: Slovenska matica v Ljubljani.
Vick, R. M. (2012). A Brief History of Art Therapy. V C. A. Malchiodi (ur.), Handbook of Art Therapy, Second Edition (str. 5-17). New york: The Guilford Press.
Vogrinc, J. (2008). Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani.
Vrlič T. (2001). Likovno-ustvarjalni razvoj otrok v predšolskem obdobju. Ljubljana:
Debora.
Waller D. (1999). Group interactive art therapy. London:Routledge.
What is art therapy? (b.d.). Pridobljeno s http://www.baat.org/About-Art-Therapy
72 7.0 KAZALO TABEL
Tabela 1. Test normalnosti porazdelitve vrednosti odvisnih spremenljivk ... 43 Tabela 2. Rezultati Kruskal-Wallisovega testa (neodvisni vzorci) za dejavnike likovne
ustvarjalnosti glede na način podajanja motiva ... 43 Tabela 3. Rezultati testa analize variance ANOVA za skupno oceno glede na način
podajanja motiva ... 44 Tabela 4. Rezultati Spearmanovega testa korelacije med starostjo otrok in ocenami
dejavnikov likovne ustvarjalnosti ... 44 Tabela 5. Rezultat Pearsonovega testa korelacije med starostjo otrok in skupno oceno .. 45 Tabela 6. Povprečne vrednosti ocen posameznih dejavnikov likovne ustvarjalnosti
pri posameznih nalogah za otroka 1 ... 46 Tabela 7. Povprečne vrednosti ocen posameznih dejavnikov likovne ustvarjalnosti pri
posameznih nalogah za otroka 2 ... 48 Tabela 8. Povprečne vrednosti ocen posameznih dejavnikov likovne ustvarjalnosti pri
posameznih nalogah za otroka 3 ... 50 Tabela 9. Povprečne vrednosti ocen posameznih dejavnikov likovne ustvarjalnosti pri
posameznih nalogah za otroka 4 ... 51 Tabela 10. Povprečne vrednosti ocen posameznih dejavnikov likovne ustvarjalnosti pri
posameznih nalogah za otroka 5 ... 53 Tabela 11. Povprečne vrednosti ocen posameznih dejavnikov likovne ustvarjalnosti pri
posameznih nalogah za otroka 6 ... 54 Tabela 12. Povprečne vrednosti ocen posameznih dejavnikov likovne ustvarjalnosti pri
posameznih nalogah za otroka 7 ... 56 Tabela 13. Povprečne vrednosti ocen posameznih dejavnikov likovne ustvarjalnosti pri
posameznih nalogah za otroka 8 ... 57 Tabela 14. Povprečne vrednosti ocen posameznih dejavnikov likovne ustvarjalnosti pri
posameznih nalogah za otroka 9 ... 59 Tabela 15. Povprečne vrednosti ocen posameznih dejavnikov likovne ustvarjalnosti pri
posameznih nalogah za otroka 10 ... 61 Tabela 16. Povprečne vrednosti ocen posameznih dejavnikov likovne ustvarjalnosti pri
posameznih nalogah za vse otroke ... 61