Na območnih enotah NIJZ delujejo specializirane antirabične ambulante, kjer zdravnik specialist epidemiolog ali specialist javnega zdravja ob ugotovitvi epidemiološke indikacije (možnost izpostavljenosti virusu stekline) izvede antirabični postopek. Indikacijo za cepljenje postavi na osnovi podatkov o živali in cepilnem statusu poškodovanca, upošteva pa tudi lokacijo in težo poškodbe.
Po pregledu podatkov o številu obravnavanih oseb, pri katerih je bil izveden antirabični postopek v zadnjih desetih letih opažamo, da se je le-to v zadnjih letih nekoliko znižalo.
Število oseb, ki so potrebovale cepljenje ostaja iz leta v leto podobno. Delež cepljenih glede na število obravnavanih pa se je v zadnjih petih letih nekoliko zvišal v primerjavi s predhodnjim obdobjem (tabela 22).
Tabela 22: Število obravnavanih in število cepljenih oseb proti steklini, 2007 - 2016
LETO ŠTEVILO
OBRAVNAVANIH
ŠTEVILO CEPLJENIH
DELEŽ CEPLJENIH (%)
2007 2783 629 22,6
2008 2921 728 24,9
2009 2836 750 26,4
2010 2236 592 26,5
2011 2730 757 27,7
2012 2738 806 29,4
2013 2542 742 29,2
2014 2619 737 28,2
2015 2515 768 30,5
2016 2499 704 28,2
Tabela 23 prikazuje število obravnavanih in število poekspozicijsko cepljenih oseb proti steklini po zdravstvenih regijah. V Sloveniji so bile v letu 2016 med vsemi obravnavanimi osebami cepljene 704 osebe, od teh jih je s cepljenjem prekinilo 35 (5,0 %), ker je bila med antirabičnim postopkom epidemiološka indikacija za cepljenje ovržena ali pa so nekatere osebe same prekinile s cepljenjem.
Tabela 23: Število obravnavanih in število poekspozicijsko cepljenih oseb proti steklini, po regijah, Slovenija, 2016
REGIJA ŠT.
OBRAVNAVANIH OSEB
ŠTEVILO CEPLJENIH OSEB cepljeni popolno
cepljeni prekinili cepljenje
CELJE 520 128 123 5
NOVA GORICA 83 18 18 0
KOPER 162 64 63 1
KRANJ 197 74 72 2
LJUBLJANA 484 134 121 13
MARIBOR 457 133 123 10
M. SOBOTA 167 33 32 1
NOVO MESTO 323 86 77 9
RAVNE 106 34 31 3
SLOVENIJA 2499 704 660 35
Delež popolno cepljenih med vsemi osebami, ki so začele s cepljenjem proti steklini je bil v posameznih regijah Slovenije različen, od 89,5 % v novomeški regiji do 100,0 % v goriški regiji, in je prikazan v tabeli 24.
Tabela 24: Delež popolno cepljenih oseb med vsemi osebami, ki so začele s cepljenjem proti steklini, po regijah, Slovenija, 2016
REGIJA POPOLNO CEPLJENI (%)
CELJE 96,1
NOVA GORICA 100,0
KOPER 98,4
KRANJ 97,3
LJUBLJANA 90,3
MARIBOR 92,5
M. SOBOTA 97,0
NOVO MESTO 89,5
RAVNE 91,2
SLOVENIJA 93,8
Tabela 25 prikazuje število poekspozicijsko cepljenih oseb proti steklini po regijah v obdobju 2007 – 2016.
Tabela 25: Število poekspozicijsko cepljenih oseb proti steklini po regijah, Slovenija, 2007 – 2016
REGIJA 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 CELJE 150 171 173 164 173 181 176 161 171 128
NOVA GORICA 10 3 19 10 15 33 18 20 21 18
KOPER 36 40 46 53 51 42 48 40 43 64
KRANJ 47 47 34 48 59 64 47 61 51 74
LJUBLJANA 97 117 126 104 157 130 129 135 160 134 MARIBOR 135 187 163 83 129 166 141 156 136 133
M. SOBOTA 45 43 57 27 48 45 54 50 49 33
NOVO MESTO 80 90 91 73 95 111 98 87 95 86
RAVNE 29 30 41 30 30 34 31 27 42 34
Število obravnav - antirabičnih postopkov in število cepljenih oseb na 100.000 prebivalcev kaže primerjavo med izvajanjem antirabičnih aktivnosti na različnih področjih Slovenije (tabela 26). V letu 2016 je bilo izvedenih največ antirabičnih aktivnosti na prebivalca na območju Novega mesta, najmanj pa na območju Nove Gorice in Ljubljane.
Tabela 26: Število obravnavanih in število cepljenih oseb proti steklini na 100.000 prebivalcev, Slovenija, 2016
REGIJA ŠTEVILO
OBRAVNAV/
100.000 PREB.
ŠTEVILO CEPLJENIH/
100.000 PREB.
CELJE 172,1 42,4
NOVA GORICA 81,8 17,7
KOPER 108,8 43,0
KRANJ 96,7 36,3
LJUBLJANA 73,4 20,3
MARIBOR 142,1 41,4
M. SOBOTA 144,2 28,5
NOVO MESTO 229,7 61,2
RAVNE 149,3 47,9
SLOVENIJA 121,1 34,1
V letu 2016 je bilo proti steklini poekspozicijsko cepljenih nekoliko več žensk kot moških (tabela 27).
Tabela 27: Število poekspozicijsko cepljenih oseb proti steklini, po spolu, Slovenija, 2016
REGIJA SKUPAJ MOŠKI ŽENSKE
CELJE 128 72 56
NOVA GORICA 18 8 10
KOPER 64 32 32
KRANJ 74 43 31
LJUBLJANA 134 60 73
MARIBOR 133 57 76
M.SOBOTA 33 21 12
NOVO MESTO 86 32 54
RAVNE 34 21 13
SLOVENIJA 704 345 357
Tabela 28 prikazuje število poekspozicijsko cepljenih oseb proti steklini po starosti in po zdravstvenih regijah. V letu 2016 je bilo največ cepljenih v starostni skupini 20 do 29 let in v skupini starih 60 let in več (tabela 28).
Tabela 28: Število poekspozicijsko cepljenih oseb proti steklini, po starosti, Slovenija, 2016
REGIJA 0-6 7-9 10-14 15-19 20-29 30-39 40-49 50-59 ≥ 60
CELJE 5 3 5 4 22 21 23 25 20
NOVA GORICA 0 2 0 2 3 1 4 1 5
KOPER 3 0 5 2 10 7 9 17 11
KRANJ 3 5 1 6 15 8 9 9 18
LJUBLJANA 5 5 9 7 33 23 21 12 19
MARIBOR 4 6 5 8 22 17 14 21 36
M.SOBOTA 3 1 3 2 4 2 4 5 9
NOVO MESTO 7 2 2 4 9 11 11 20 20
RAVNE 1 1 0 0 1 0 2 2 2
SLOVENIJA 31 25 32 34 123 98 102 113 143
Po načinu izpostavljenosti med poekspozicijsko cepljenimi osebami proti steklini prevladuje III. kategorija izpostavljenosti: »eden ali več ugrizov ali prask, koža je predrta, kontaminacija sluznice ali poškodovane kože s slino z lizanjem živali, izpostavljenost netopirjem in kontaminacija sluznice ali sveže poškodbe na koži s tekočino cepiva iz poškodovane vabe (za cepljenje lisic)« (tabela 29).
Tabela 29: Število poekspozicijsko cepljenih oseb proti steklini, po načinu izpostavljenosti, Slovenija, 2016
REGIJA I. kategorija II. kategorija III. kategorija
CELJE 0 0 128
NOVA GORICA 0 1 17
KOPER 0 16 48
KRANJ 0 3 71
LJUBLJANA 20 27 87
MARIBOR 0 3 130
M.SOBOTA 2 10 21
NOVO MESTO 0 3 83
RAVNE 0 3 6
SLOVENIJA 24 71 607
I. kategorija: dotik ali krmljenje živali, žival poliže človeka po nepoškodovani koži, dotik vabe s cepivom (za cepljenje lisic) z roko, na kateri je koža nepoškodovana
II. kategorija: rahel ugriz nepokrite kože, manjše praske ali odrgnine brez krvavitve, dotik tekočine cepiva v poškodovani vabi (za cepljenje lisic) z roko, na kateri je koža poškodovana
III. kategorija: eden ali več ugrizov ali prask, koža je predrta, kontaminacija sluznice ali poškodovane kože s slino z lizanjem živali, izpostavljenost netopirjem, kontaminacija sluznice ali sveže poškodbe na koži s tekočino cepiva iz poškodovane vabe (za cepljenje lisic)
Pri poekspozicijsko cepljenih so največkrat poškodbe povzročili psi (53,2 %). Pri slabi četrtini cepljenih oseb je poškodbo povzročila na steklino sumljiva mačka (24,8 %) (tabela 30).
V letu 2016 je število cepljenih zaradi stika z vabo za cepljenje lisic v primerjavi z letom 2015 precej naraslo in sicer z 32 na 58.
Primerjava podatkov v letih 1990 in 2016 kaže, da je delež cepljenih zaradi stika z lisico padel z 10,2 % v letu 1990 na 0,6 % v letu 2016.
Tabela 30: Število poekspozicijsko cepljenih oseb proti steklini, glede na vrsto živali, ki so osebo poškodovale, Slovenija 2016
REGIJA PES MAČKA DRUGE
DOMAČE
ŽIVALI LISICA GLODALCI DRUGE ŽIVALI
STIK Z VABO ZA CEPLJENJE
LISIC
CELJE 73 37 1 0 7 2 8
NOVA GORICA 14 1 0 0 2 1 0
KOPER 32 17 0 0 4 5 6
KRANJ 36 17 0 0 13 2 6
LJUBLJANA 71 21 0 2 12 11 17
MARIBOR 66 39 1 1 12 6 7
M.SOBOTA 20 7 0 0 1 0 5
NOVO MESTO 48 26 0 1 3 5 3
RAVNE 14 9 0 0 4 1 6
SLOVENIJA 374 174 2 4 58 33 58
Ker je pri nas cepljenje najpogosteje potrebno zaradi pasjega ugriza, bo tudi v bodoče potrebno zdravstveno vzgojo usmeriti predvsem na lastnike psov in ozaveščanje prebivalstva.
Naloga zdravstvene službe je tudi pravočasno cepljenje oseb v primeru indikacije. Zato je nujno vzdrževati dobro povezavo med območnimi enotami NIJZ, kjer delujejo specializirane antirabične ambulante in območno veterinarsko službo. Pomembno vlogo ima tudi register psov, do katerega imajo dostop vsi, ki obravnavajo antirabično poškodbo, katere povzročitelj je pes.
Možnost vnosa stekline v Slovenijo iz sosednjh držav še vedno obstaja, zato Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) redno izvaja monitoring stekline med divjimi živalmi, tako da spremlja podatke o številu živali (domačih in divjih), ki so jih pregledali in številu živali, pri katerih je bila steklina potrjena (tabela 31).
Tabela 31: Število in vrsta na steklino testiranih in pozitivnih živali, Slovenija, 2007 – 2016
LETO
Število pregledanih
živali Število in vrsta pozitivnih živali
2007 2075 lisica (3)
2008 2619 lisica (52), jazbec (1), pes (1), konj (1)
2009 2808 lisica (33), govedo (1)
2010 2590 lisica (15), govedo (1)
2011 2229 0
2012 2161 lisica (3)
2013 1918 lisica (1)
2014 2085 kuna (1)*
2015 1985 0
2016 1749 0
*pozitiven rezultat zaradi cepilnega virusa iz vabe za cepljenje lisic Vir podatkov: Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
(http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/zdravje_zivali/divje_zivali/programi_spremljanja_in_izkoreninjenja_bolezni_pri_
divjih_zivalih/)
Pričakujemo, da bo veterinarska služba tudi v bodoče opravljala sistematično cepljenje lisic, pravilno in hitro ukrepala v primeru stekle ali na steklino sumljive živali ter dobro sodelovala z zdravstveno službo območnih enot NIJZ.
9 SEROPROFILAKSA
Na NIJZ smo tudi v letu 2016 spremljali uporabo seroprofilaktičnih sredstev v Sloveniji:
humanih imunoglobulinov proti steklini pri osebah, ki jih je poškodovala žival in je bila postavljena indikacija za tovrstno zaščito;
humanih imunoglobulinov proti tetanusu pri osebah s tetanogenimi ranami;
humanih monoklonskih protiteles za zaščito proti respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV).