Najpomembnejši način zagotavljanja ustnega zdravja je mehansko odstranjevanje biofilma oziroma zobnega plaka. Najpogostejša metoda odstranjevanja plaka z zobne površine je čiščenje zob z zobno ščetko in drugimi pripomočki.
Iz sistematičnih preglednih raziskav (Walsh in sod., 2019; Kumar in sod., 2016), kohortne prospektivne raziskave (Boustedt in sod., 2020) in presečnih raziskav (Pakpour in sod., 2011; Liu in sod., 2010;
Senesombath in sod., 2010; Jerkovic in sod., 2009; Maserejian in sod., 2009; Molina-Frechero in sod., 2009; Vazquez-Nava in sod., 2008; Levine in sod., 2007; Lillehagen in sod., 2007; Martens in sod., 2006), ki poročajo o povezavi med povečanjem pogostosti čiščenja zob z zobno ščetko in zmanjšanjem zobnega kariesa, je razvidno, da se učinek zobne paste, ki vsebuje fluoride, poveča z večjo pogostostjo uporabe. Evropska (EAPD, 2019) in ameriška (AAPD, 2016) akademija za otroško zobozdravstvo priporočata, da zobe čistimo z zobno pasto, ki vsebuje fluoride, vsaj dvakrat dnevno.
Mlečni zobje začnejo otrokom običajno izraščati med 6. in 8. mesecem starosti. Ker je ustna votlina takrat zelo občutljiva, je treba že zgodaj začeti izvajati mehke dotike ustne sluznice in dlesni, da se dojenčki navadijo na čiščenje zob (Meyer & Enax, 2018). Sistematične raziskave o povezavi med starostjo in pričetkom čiščenja zob ter med razvojem kariesa (še) niso bile narejene, obstajajo pa številne opazovalne raziskave, ki o tem poročajo (Wigen in sod., 2018; Hinds & Gregory, 1995;
Vanobbergen in sod., 2001; Verrips in sod., 1994). Priporoča se, da s čiščenjem zob pri otrocih pričnemo takoj, ko v ustno votlino izraste prvi zob.
Po nam dostopnih virih ni objavljenih raziskav, ki bi proučevale povezavo med trajanjem čiščenja zob in preprečevanjem kariesa, zato ni zadostnih dokazov, na podlagi katerih bi lahko zanesljivo priporočili trajanje čiščenja zob za preprečevanje kariesa. V preglednem članku Meyer in Enax (2018) priporočata čiščenje zob dvakrat dnevno najmanj 2 do 3 minute, francoska zveza za zobno in ustno zdravje (fr. Union Française de Santé Bucco-Dentaire, UFSBD) pa priporoča čiščenje zob celo trikrat dnevno po 3 minute (Muller-Bolla & Courson). Različni programi (Childsmile, 2020; SDCEP, 2018) priporočajo čiščenje zob, dokler niso odstranjene vse zobne obloge, kar za večino posameznikov pomeni dvakrat dnevno čiščenje zob vsaj 2 minuti.
V naši raziskavi smo proučevali pogostost čiščenja zob od izrasti prvega zoba (samostojno oziroma ob pomoči staršev/skrbnikov, odvisno od starosti). V analizi smo združili kategoriji čiščenje zob dvakrat ali večkrat na dan ter kategorije enkrat na dan, nekajkrat na teden, enkrat na teden in nikoli, saj redno čiščenje zob pomeni čiščenje zob vsaj dvakrat na dan.
Ugotavljamo, da si med otroki, starimi 0–5 let, redno (dvakrat ali večkrat dnevno) čisti zobe (oziroma jim pri tem pomagajo starši/skrbniki) le 62 % otrok. Delež je najmanjši med otroki do 1. leta;
starši/skrbniki redno čistijo zobe le 30 % otrok do 1. leta. Med otroki, starimi 1–4 leta, se delež poveča na 65 %. Delež otrok, ki si redno čistijo zobe (oziroma jim pri tem pomagajo starši/skrbniki), s starostjo narašča, kljub temu pa si zob ne čisti redno približno vsak tretji 4-letnik ter približno vsak peti 5-letnik (Slika 1.1).
Delež otrok, ki si/jim čistijo zobe dvakrat ali večkrat dnevno, se nekoliko poveča po 5. letu starosti, in sicer si zobe redno čistijo štirje od petih otrok (kar je zelo pomembno tudi zaradi izraščanja prvih stalnih zob). Tudi v starostih 6–10 let in 11–17 let si v povprečju zob ne čisti redno vsak peti otrok/mladostnik.
24
Slika 1.1. Delež otrok in mladostnikov, ki si/jim redno čistijo zobe (najmanj dvakrat dnevno), pri različnih starostih.
Glede na spol otrok/mladostnikov opazimo, da si med otroki redno čisti zobe nekoliko večji delež deklic kot dečkov (Slika 1.2). Med otroki so te razlike manjše kot med mladostniki. Med otroki, starimi 0–5 let, si redno čisti zobe 65 % deklic in 59 % dečkov, ter med otroki, starimi 6–10 let, 81 % deklic in 76 % dečkov; razlike v deležih med spoloma niso statistično značilne. Med mladostniki, starimi 11–17 let, si redno čisti zobe 86 % deklet in 74 % fantov; razlike v deležih med spoloma so statistično značilne (test hi-kvadrat = 9,517, p = 0,002; test CCP, p = 0,02).
Slika 1.2. Delež otrok in mladostnikov, ki si/jim redno čistijo zobe (najmanj dvakrat dnevno), glede na spol v različnih starostnih skupinah.
Med mladostniki, starimi 11–14 let, ki si redno čistijo zobe, ni pomembnih razlik med dekleti (82 %) in fanti (79 %). Največje (statistično značilne) razlike so se pokazale med mladostniki, starimi 15–17 let,
0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 %
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17
Starost (leta)
0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 %
0–5 6–10 11–17
Starost (leta)
Dečki/Fantje Deklice/Dekleta
25
med katerimi si redno čisti zobe 91 % deklet in le 66 % fantov (test hi-kvadrat = 17,4, p < 0,001; p <
0,001).
V nadaljnji analizi smo pričakovali, da je primerna skrb za ustno higieno povezana z izobrazbo staršev/skrbnikov. Vendar rezultati kažejo, da izobrazba staršev/skrbnikov nima posebnega vpliva na to, ali si otroci bolj redno čistijo zobe (Slika 1.3). Pri otrocih, starih 0–5 let, katerih starši/skrbniki imajo največ srednješolsko izobrazbo, se kaže celo nekoliko boljše stanje v primerjavi s tistimi, katerih starši/skrbniki imajo najmanj višješolsko izobrazbo. Tako si med otroki, starimi 0–5 let, katerih starši/skrbniki i majo največ srednješolsko izobrazbo, čisti zobe dvakrat ali večkrat dnevno 70 % otrok, medtem ko je med otroki, katerih starši/skrbniki imajo najmanj višješolsko izobrazbo takih 58 % otrok.
Delež otrok, ki si/jim čistijo zobe najmanj dvakrat dnevno in katerih starši/skrbniki imajo najmanj višješolsko izobrazbo, se poveča v starostni skupini otrok 6–10 let, v primerjavi z otroki, starimi 0–5 let;
te razlike v deležih so statistično značilne (test hi-kvadrat = 43,855, p < 0,001; test CCP, p < 0,001).
Slika 1.3. Delež otrok, ki si/jim redno čistijo zobe (najmanj dvakrat dnevno), glede na izobrazbo staršev/skrbnikov v različnih starostnih skupinah.
Proučevali smo tudi pogostost čiščenja zob med otroki glede na bivalno okolje (Slika 1.4). V vaškem bivalnem okolju je opaziti manjši delež otrok/mladostnikov, ki si/jim redno čistijo zobe, v primerjavi z otroki in mladostniki iz mestnega ali primestnega okolja. Razlike so najbolj opazne pri otrocih, starih 0–5 let; v vaškem okolju redno čisti zobe 55 % otrok, v mestnem okolju 66 % in v primestnem okolju 71 % otrok.
0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 %
0–5 6–10
Starost (leta)
Največ srednješolska Najmanj višješolska
26
Slika 1.4. Delež otrok in mladostnikov, ki si/jim redno čistijo zobe (najmanj dvakrat dnevno), glede na bivalno okolje v različnih starostnih skupinah.