47
DEJAVNOST 12: IGRA S PŠENIČNO IN RŽENO MOKO Cilji:
- Otroci opazujejo razlike med mokami.
- Otroci se sproščeno igrajo z moko.
Cilj procesno aktivnega učenja:
- Prepoznavanje razlik v mokah po videzu in otipu.
POTEK DEJAVNOSTI
Ko so otroci poročali o svoji receptih, so drugi pozorno poslušali, katera moka je bila v receptih omenjena največkrat. Skupaj smo ugotovili, da je to ržena moka. Otroci so znali moko povezati s pravim žitom, ki je bil narisan na sliki. Ugotovili so, da ta moka nastane iz rža. Pred otroki sem v posodo stresla rženo moko. Poiskali so razlike med rženo in pšenično moko. Ržena moka je bolj temne barve kot pšenična. Pšenična moka je bele barve. Otroci so sami ugotovili, da se razlikujeta po vonju. Nekaterim je bila ržena moka bolj groba kot pšenična. Ko smo končali z razlikami, pa so otroci komaj čakali na igro z moko. Moko smo odnesli na mizo, kjer je potekala prosta igra.
Otroci so pri tej igri vztrajali zelo dolgo, predvsem najmlajši, kar je bilo nad mojimi pričakovanji, saj po navadi pridejo k dejavnosti le toliko, da pogledajo, kaj se tam dela in odidejo naprej. Res je, da naša igralnica po igri z moko ni bila lepo urejena, vendar so za to sami poskrbeli starejši otroci. Sami so prinesli koš za smeti, metlo in pa smetišnico in tako sami pospravili za mlajšimi otroki. Tukaj sem opazila sodelovalno učenje.
EVALVACIJA
Načrtovana dejavnost je dosegla tako vsebinske kot procesne cilje. Otroci so prišli do cilja, da so sami odkrili razlike med moko. Cilji so bili v celoti doseženi, tako pri starejših otrocih kot pri mlajših. Menim, da je ta dejavnost bila primerna za najmlajše, kar se je odražalo tudi pri njihovi koncentraciji. Načrtovana dejavnost ni potekala, kot sem jo načrtovala, saj so otroci sami začeli iskati razlike med moko, kar se mi je zdelo zelo dobro.
48
Pri dejavnosti se je videlo sodelovalno učenje med mlajšimi in starejšimi otroki. Med otroki je potekala tako verbalna kot neverbalna komunikacija. Med mlajšimi je bila predvsem izrazita neverbalna komunikacija, kar se je videlo pri mimiki obraza. Navodila niso razumeli najmlajši otroci, zato sem jim ponudila dodatna pojasnila in navodila ponovila še enkrat. Pri dejavnosti me je presenetilo predvsem to, da so otroci sodelovali, in da so starejši otroci priskočili na pomoč mlajšim otrokom. Med dejavnostjo so bili vsi otroci aktivni. Dejavnost je bila prilagojena tako mlajši skupini kot posamezniku. Tudi v prihodnje, če bi načrtovala dejavnost, bi sledila enakim ciljem, mogoče bi za starejše otroke dodala še kakšen cilj več. Dejavnosti ne bi spreminjala, bi pa posvetila več pozornosti starejšim otrokom.
Slika 13: Igra z moko
49
DEJAVNOST 13: INTERVJU S KUHARICAMI IN SOSEDNJO SKUPINO, IZDELOVANJE STOLPIČNEGA DIAGRAMA
Cilji:
- - Otroci posredujejo informacije preko intervjuja.
- - Otrok se postavi v vlogo posameznika.
Cilji procesno aktivnega učenja:
- Otroci zbirajo informacije preko intervjuja.
- Otroci dokumentirajo informacije na stolpični diagram, ki prikazuje pravilne in nepravilne odgovore.
POTEK DEJAVNOSTI
Naš diagram smo izdelali na papirju, ki ga uporabljamo za plakate. Papir smo najprej razdelili na polovico za pravilne in nepravilne odgovore. Nato smo na dnu papirja narisali na levi strani simbol za pravilen odgovor na desni strani pa simbol za nepravilen odgovor.
Nato smo levo stran razdelili še na polovico in narisali simbole za kuharico in sosednjo skupino. Enako smo naredili na desni strani. Preostali prostor smo potem razdelili na sedem delov, kar je predstavljalo sedem pokrajin.
Otroci so intervju s kuharico in sosednjo skupino izvedli sami. Javil se je prostovoljec.
Med posodami je poiskal rženo moko in šel do sosednje skupine ter jih vprašal:
- Iz katerega žita je moka?
- Kako se ta moka imenuje?
Otroci iz sosednje skupine niso pravilno odgovorili na vprašanji. Odgovor je bil, da je to ajdova moka. Tudi kuharica ni odgovorila pravilno, saj je tudi ona mislila, da je to ajdova moka. Otroci so z navdušenjem in ponosom označili v stolpičnem diagramu, da so odgovori napačni.
50
Glede na to, da so želeli biti vsi novinarji, so se otroci sami dogovorili, kdo bo tokrat izvedel intervju.
EVALVACIJA
Tudi ta dejavnost je dosegla svoje cilje. Otroci so prišli do spoznanja o tem, da so svoje pridobljeno znanje prenesli na druge otroke in kuharico. Cilji so bili v celoti doseženi predvsem pri predšolskih otrocih, pri najmlajših pa ne, ker pri tej dejavnosti niso želeli sodelovati in so se držali bolj v ozadju. Dejavnost ni potekala po načrtovanju, saj smo bili z otroki dogovorjeni, da bodo moko pustili otrokom, da jo še potipajo in vonjajo, ta prostovoljec pa tega ni želel. Sodelovanja pri dejavnosti ni bilo, saj je dejavnost izvajal samo en prostovoljec. Opazila sem, da otroci niso imeli težav pri vnašanju podatkov na diagram. Pri dejavnosti je potekala predvsem verbalna komunikacija, ki pa je bila sproščena. Prostovoljec je pravila razumel in ni potreboval dodatnih pojasnil. Med dejavnostjo je bil aktiven samo en otrok in delo je bilo diferencirano na posameznika. Tudi v prihodnje, če bi načrtovala dejavnost, bi jo z enakimi cilji, mogoče bi jo prilagodila malo drugače za najmlajše otroke. Presenetili so me najmlajši otroci, ki so se pri dejavnosti držali bolj v ozadju.