Leto Tema Število
ekip Opis nalog
1999 First Contact 975
Problem je bil osredotočen okoli skupine astronavtov, ki so obtičali v vesoljski postaji. Naloga je vključevala dostavljanje kisika (penaste krogle) na različne dele igralnega polja.
2000 Volcanic Panic 1540
V izzivu so imeli roboti naloge, vezane za izbruh vulkana, med drugim: reševanje znanstvenika, narediti barikado za mesto pred vulkanskim kamenjem, vgraditev senzorjev plina, pridobivanje vzorcev iz zabojev.
2001 Arctic Impact 1902
Naloge robotov v tematskem sklopu Arktika so bile pridobivanje sodov z zdravili in reševanje mini figur znanstvenikov pred polarnimi medvedi.
27
2002 City Sights 3001
Roboti so izvrševali naloge, kot so čiščenje kamnov z nogometnega terena, zbiranje strupenih sodov, dostava hrane, aktivacija mlina na veter, in ostale naloge, povezane z mestom.
2003 Mission Mars 4331
Navdih za temo Misija Mars je bila resnična odprava na Mars z raziskovalnimi roboti. Tekmujoče ekipe so morale oblikovati in zgraditi robote, ki so reševali probleme, kot sta: odstranjevanje kamenja s sončnih celic, da bi
zagotovili osnovno oskrbo z energijo, ter zbiranje vzorcev prsti s puščavskih tal.
2004 No Limits 5859
Osrednja tematika so bili različni robotski sistemi za pomoč invalidom. Naloga robotov je bila pokazati, kako rešiti dane probleme na zadovoljiv način.
2005 Ocean Odyssey 7501
Izvajalci so v morski tematiki reševali naloge, kot so lociranje potopljene ladje, namestitev raziskovalne podmornice, čiščenje razlitja ladijskega tovora.
2006 Nano Quest 8847
Izziv je bil z uporabo nanotehnologije razviti nekaj, kar bi izboljšalo življenje bodisi na področju medicine,
računalništva ali okoljske problematike.
2007 Power Puzzle 10941
Tema tega izziva so bili alternativni viri energije, vseboval pa je naloge, kot so premikanje daljnovodov in goriva ter sajenje dreves.
2008 Climate Connections 13705
Izziv je bil osnovan na preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Zemljinega podnebja. Študenti so morali raziskati podnebni problem iz svojega okolja, najti rešitev in jo predstaviti. Poiskati so morali še eno območje, ki si deli isti problem. Naloge robotov so bile med drugim:
premikanje žog, koles, računalnikov, postavljanje nasipov in podobno.
2009 Smart Move 14725
Osrednja tema je bil učinkovit transport. Naloge robotov so vključevale parkiranje, dostopanje, izogibanje oviram, varnost.
2010 Body Forward 16762
Izziv je vseboval raziskovanje najmodernejših
biomedicinskih tehnik za odkrivanje inovativnih rešitev problemov, kot so: popravljanje poškodb, premagovanje genetskih predispozicij, maksimiranje telesnega potenciala z namenom srečnejšega in bolj zdravega življenja.
2011 Food Factor 18323
Tema je temeljila na izboljševanju kakovosti živil z iskanjem rešitve za preprečevanje okužbe živil. Naloge so vključevale odstranjevanje bakterij, dostavo hrane in hlajenje.
2012 Senior Solutions 20430 Naloga je bila najti načine, kako pomagati starejšim v vsakdanjem življenju z izboljšanjem kvalitete življenja.
2013 Nature's Fury 20000
Izziv je bil usmerjen na raziskovanje spektakularnih neviht, potresov, valov in drugih vremenskih katastrof.
Ekipe so odkrivale rešitve za primere, ko se naravne katastrofe srečajo z življenjskim prostorom ljudi.
28 2014 World Class –
Learning Unleashed 25000
Tema je bila najti načine zbiranja znanja in učenja spretnosti. To vključuje učenje kakršnekoli spretnosti pri katerikoli starosti.
2015 Trash Trek 29000 Naloga je bila najti boljše načine ravnanja s odpadki.
2016 Animal Allies 28000+ Letos so tema živalski zavezniki. Kaj vse bi bilo mogoče, ko se naučimo pomagati drug drugemu?
3.3 POLETNE ŠOLE
V Sloveniji so organizirane poletne šole, raziskovalni tabori in razne delavnice pod okriljem Zveze za tehniško kulturo Slovenije (ZOTKS). Mladinske raziskovalne tabore in poletne šole, ki se jih lahko udeležijo osnovnošolci, dijaki in študentje, organizirajo že od leta 1967, predvsem v času poletnih počitnic. Mladini prijazna znanost je skupni naziv aktivnosti, ki so namenjene predvsem mladim, ki želijo več, kot jim ponujajo šolske klopi.
Raziskovalno delo in znanstveni pristop k reševanju problemov sta temelja raziskovalnih taborov, medtem ko so ustvarjalne poletne šole namenjene dodatnemu usposabljanju in razvijanju spretnosti. Mladim je tako ponujena dodatna možnost za pridobivanje znanja in razvijanje lastnih sposobnosti. Z udeležbo na zgoraj omenjenih dogodkih mladi uvidijo, kako poteka znanstveno-raziskovalno delo, dobijo predstavo, kaj ponuja svet znanosti in tehnike, se učijo uporabiti svoja znanja v praksi, vadijo predstavljanje lastnih idej in izdelkov, imajo pomoč pri razvijanju lastnih spretnosti in potencialov, predvsem pa imajo možnost za kakovostno preživljanje prostega časa.
S področja tehnike in tehnologije naj omenim naslednje dogodke tega leta:
3.3.1 POLETNI TABOR INOVATIVNIH TEHNOLOGIJ (OD 2011)
ZOTKS na Fakulteti za elektrotehniko UL (Univerza v Ljubljani) v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM (Univerza v Mariboru) ter Fakulteto za računalništvo in informatiko UL že več let organizira Poletni tabor inovativnih tehnologij. V tednu dni ustvarijo uporabne izdelke. Poleg poučnih in zabavnih delavnic obiščejo nekaj visokotehnoloških podjetij in ustanov. Letos so pripravili 18 tematskih delavnic za mlade od 5. razreda osnovne šole do 3. letnika srednje šole. Delavnice, ki se jih lahko udeležijo osnovnošolci: električna vozila (s polnilno postajo na sončne celice), elektrika v človeškem telesu, internet prihodnosti, LEGO viharniki (LEGO Mindstorms EV3), moja prva spletna
29
stran, nikoli v temi, od elektronov do zvezd, pametni avtomobil, pirati s kamero, robotski vojščaki (mobilna in industrijska robotika), rumba – poglej, prisluhni in počisti (umetna inteligenca v avtonomnih mobilnih robotih), s tehnologijo do prvaka (vrhunski športni rezultati z uporabo znanosti in tehnologij za zaznavanje gibanja), sam svoj video krojač (video montaža), satelitski vohuni (prisluškovalna naprava), Scratchmojstri (programiranje z orodjem SCRATCH), sončno – brez oblačka (domača vremenska postaja), svetloba v gibanju (LED trak, barve in utripi po glasbi). [27]
3.3.2 POLETNA ŠOLA »OD PROJEKTA DO OBJEKTA«
V sklopu poletne šole sodelujoči računalniško načrtujejo objekt s sodobnimi inženirskimi programi, mehansko preizkusijo zasnovano konstrukcijo s fizikalnimi modeli in izvedejo terenske vaje z uporabo strokovne laboratorijske opreme in merilnimi instrumenti. Udeleženci sodelujejo pri gradnji pravega objekta ter zaključijo tabor s slavnostno otvoritvijo. [28]
3.3.3 POLETNA ŠOLA MODELARSTVA
Med poletno šolo so sodelujoči izdelali in preizkusili model motornega čolna za prosto vožnjo v cilj s podvodnim pogonom. Model je v celoti lesen in ima vgrajen elektromotor in nastavljivo krmilo. Izdelali so tudi ploščatega deltoidnega zmaja in letalca iz papirja. [29]
3.3.4 JESENSKE LEGO DELAVNICE
V LEGO delavnicah so izdelovali sončne in vetrne elektrarne z gradniki lego. Elektrika je shranjena v akumulator električnega vozila, za katerega so iskali konstrukcijske izboljšave.
[30]
3.3.5 POLETNA ŠOLA ELEKTRONIKE IN ROBOTIKE
ZOTKS je v sodelovanju z Društvom za razvoj tehniškega izobraževanja (DRTI) organizirala Poletno šolo robotike in Poletno šolo računalništva že leta 2009, od naslednjega leta pa vsakoletno Poletno šolo elektronike in robotike. Šola je potekala tudi mednarodno kot del evropskega projekta InFiRo, v katerem so poleg Slovenije sodelovale tudi Hrvaška, Romunija in Turčija.
Tudi v letu 2016 je bila pod vodstvom dr. Slavka Kocijančiča, predsednika DRTI, organizirana Poletna šola elektronike in robotike, namenjena učencem predmetne stopnje osnovnih šol, ki jih zanima omenjeno področje. Udeleženci so se lahko prijavili v 3 različne delavnice:
30
delavnica iz robotike (osnovna raven)
Udeleženci so se seznanili s prvimi koraki v računalniškem programiranju robotov v programskih okoljih Visual Basic in Bascom za mikrokrmilnike AVR. Sestavljali so robote in modele naprav oz. mehanizmov po lastni zamisli ter se tako seznanili s temeljnimi principi delovanja strojev in mehanizmov, obenem pa prek uporabe senzorjev in pogonov različnih motorjev na zanimiv način spoznali nekaj osnov elektrotehnike in fizikalnih osnov delovanja robotov. Zaključno delo je bila izdelava lastnega izdelka.
delavnica iz elektronike (osnovna raven)
Izkustveno srečanje udeležencev z elektronskimi komponentami preko sestavljanja vezja za reševanje preprostih nalog. Udeleženci so delovanje vezij delno simulirali z računalniškim programom, seznanili so se s programiranim delovanjem mikrokrmilnikov in integriranih vezij. Poletno šolo so zaključili z lastnim projektom, pri katerem so vezja tudi spajkali in predstavili končni rezultat na zaključni prireditvi.
delavnica elektronike z robotiko (raziskovalna raven)
Skupino so sestavljali udeleženci z izkušnjami na področju elektrotehnike in robotike (npr. udeležba na pretekli poletni šoli). Z vsakim od kandidatov za to skupino se je predhodno uskladilo področje raziskovalnega dela, v sklopu te delavnice pa je bilo še bolj kot pri delavnicah na osnovni ravni poudarjeno samostojno delo, pri katerem so mentorji večinoma v vlogi svetovalcev, usmerjevalcev.
Šola je potekala zadnji teden v juniju, razpisana mesta pa so bila zapolnjena v manj kot mesecu dni, zato so organizatorji razpisali dodatna mesta. Iz tega lahko sklepamo, da je zainteresiranih potencialnih udeležencev iz leta v leto več. [31]
31
4 PREGLED HRVAŠKEGA UČNEGA NAČRTA
V prvi razred osnovne šole se vpisujejo otroci, ki so v tekočem letu do 1. aprila dopolnili 6 let.
Osnovna šola traja osem let in je razdeljena na razredni pouk za učence od prvega do četrtega razreda in predmetni pouk za učence od petega do osmega razreda. Šolsko leto se začne 1.
septembra in traja do 31. avgusta. Za tekoče leto minister predpiše datum začetka in konca pouka, delovne dni in trajanje šolskih počitnic. Zaradi posebnosti pouk traja 180 delovnih dni.
Po šolskem kurikulumu je določen predmetnik (glej Error! Reference source not found.) in učni načrti. Vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli se uresničuje z obveznim in izbirnim delom vsebin ter dopolnilnim in dodatnim poukom za učence. [32]
S predmetnikom je določeno število ur posameznega predmeta, izbirnih predmetov, dodatnega in dopolnilnega pouka, tedensko in po letih. Učni načrti obveznih in izbirnih predmetov iz predmetnika vsebujejo ključne komponente: opis predmeta, cilje, naloge in vzgojno-izobraževalne vsebine ter predpisana znanja, ki naj bi jih učenci dosegli tekom izobraževanja. Učni načrti so pisani po razredih in razdelani po temah. [32]
32