Franc Šilak
PHE Velenje, Zdravstveni dom Velenje
UVOD
Politravma je istočasna poškodba različnih delov telesa, pri čemer je ena poškodba ali kombinacija poškodb življenjsko ogrožujoča.
V tem članku bi rad predstavil delovno nezgodo kjer je poškodovanec utrpel več hudih poškodb. Oskrba poškodovanca ob prihodu na kraj nesreče ni bila strokovna kljub temu, da je na kraju nezgode bil kolega ene izmed reševalnih služb. V nadaljevanju intervencije je zaradi pravilnih ukrepov prišlo do izboljšanja stanja.
PRIKAZ PRIMERA
Na enoto PHE Velenje smo novembra prejšnje leto, ob 13 24 prejeli klic "prišlo je do nezgode pridite hitro, moški je zelo poškodovan" in nemudoma smo odhiteli. Med potjo nam disponent pove, da gre za nezgodo pri delu, ki jo je poškodovanec utrpel med razkladanjem lesa, ko se je čez njega skotalil hlod. Nadalje izvemo, da je poškodovanec pri zavesti, da težko diha in da ima grozne bolečine. Ob prihodu na kraj dogodka je tam že kolega iz ene izmed reševalnih služb, ki je vključena v sistem NMP Slovenije.
Pred nami je z dvignjenim vzglavjem ležal moški srednjih let, ki je kazal znake življenja. Zdravnik je takoj začel z hitro oceno poškodb ter morebitnimi nepravilnostmi. Kolega reševalec iz sosednje reševalne postaje mu je na kratko opisal stanje, ki je bilo pred prihodom naše ekipe. Medtem sva z kolegom
F. Šilak: Poltravmatiziran poškodovanec
110
pripravila vse potrebno za imobilizacijo ter za oskrbo poškodovanca.
Ugotovili smo da ima poškodovanec več obsežnih poškodb. Imel je topo poškodbo glave, vbodno rano v predelu prsnega koša, tožil je za bolečino v predelu medenice ter multiple zlome desne spodnje okončine. Poškodovanec je kašljal in tožil za bolečino v prsnem košu. Vidna je bila cianoza in napor pri dihanju. V ekspiriju so bili slišni zvoki zraka, ki so izhajali iz rane.
Frekvenca dihanja je bila 24 vdihov/minuto, frekvenca srčnega utripa pribl. 120 /minuto. Krvni tlak je bil nemerljiv. Opazili smo, da imamo opravka z več poškodbami in življenjsko ogroženim poškodovancem. Oskrbeli smo odprti pnevmotoraks. Kasneje smo izvedeli, da je bil tujek, ki je predrl prsni koš naknadno izvlečen. Izvlekel ga je kolega reševalec, ki je s tem sprožil tudi obilno krvavitev. Poškodovanca smo priklopili na pulzni oksimeter in monitor. Prva meritev saturacije je znašala Spo2
72%. Začeli smo mu dovajati 100% kisik preko ohio maske, vzpostavili smo venski kanal in nastavili fiziološko raztopino.
Samo mesto vbodne rane smo pokrili s sterilno gazo ter zalepili s treh strani. Ker je tožil za hudo bolečino je prejel analgetik - 0.25ml Fentanila i.v. Začetek delovanja je bil opazen po 2 minutah. Po hitri oskrbi se odločimo za imobilizacijo, ter pripravo pacienta za transport. Med tem časom smo pripravili blazino za imobilizacijo ter nosila. Vrat smo mu imobilizirali z vratno opornico in oskrbeli razpočno rano na glavi. Kot najprimernejše sredstvo za imobilizacijo smo zaradi suma na poškodbo medenice uporabili blazino za imobilizacijo. Dodatno smo imobilizirali desno spodnjo okončino. Tako oskrbljenega poškodovanca smo z dvignjenim zgornjim delom telesa odpeljali v bolnišnico. Med potjo smo mu dodatno nastavili še eno vensko pot s 6% Voluvenom. Kasneje pacienta ponovno prične boleti, zato mu damo še polovični odmerek Fentanila. Do bolnišnice mu steče 1500 ml kristaloidov ter 500 ml koloidov. V bolnišnico prispemo ob 14.12.
RAZPRAVA
Namenoma sem izbral zgodbo z dobrim koncem, ki je eden izmed številnih primerov, ko s strokovnimi ukrepi v predbolnišničnem okolju bistveno povečamo možnost preživetja.
V praksi lahko pride iz najrazličnejših vzrokov, do neustrezne oskrbe poškodovanca ali celo do strokovnih napak. V našem primeru kolega reševalec ne bi smel izvleči tujka iz prsnega koša. To pomeni:
• da oskrba poškodovanca ni bila ustrezna,
• zapleti so nastali tudi kot posledica odstranitve tujka,
• odstranitev tujka bi lahko pomenila tragičen konec za poškodovanca.
Zavedajmo se, da je delo reševalcev na terenu izjemno zahtevno, saj terja hitro in strokovno ukrepanje. Ravno omejen čas, ki je za to na razpolago lahko za neizkušenega reševalca predstavlja stresno situacijo in pripomore tudi k slabi presoji.
Zato mora biti reševalec strokovno dobro podkovan in izšolan tudi za to, da je v kritičnih situacijah sposoben preudarnega ravnanja. Kasneje izvem, da je bil kolega reševalec, ki je prvi prišel na kraj nesreče novinec, brez zdravstvene izobrazbe in brez ustreznih izkušenj. Menim, da to ni dobro in da je usposabljanju reševalcev potrebno posvečati več pozornosti.
V PHE Velenje problematiki izobraževanja reševalcev posvečamo posebno pozornost in nam nekako ni vseeno, kaj se na tem področju dogaja. Zaposlovanje brez ustrezne izobrazbe in obveznega predhodnega usposabljanja za delo zdravstvenega reševalca se meni osebno ne zdi smiselno, saj te tudi srednja zdravstvena šola na takšne izzive ne pripravi.
F. Šilak: Poltravmatiziran poškodovanec
112
VIRI
1. Krettek C., Simon R. G., Tscherne H.: Management priorities in patients with polytrauma. 220-227.
2. Grmec Š., Čretnik A., Kupnik D., Oskrba poškodovancev v predbolnišničnem okolju 197-203.