Anketa je tudi pokazala, da 67 % športnih pedagogov meni, da je znanje s področja prepoznavanja zlorabe otroka za njih zelo pomembno, na drugi strani pa so rezultati tudi pokazali, da bi si želeli pridobiti še več znanja o tej občutljivi temi. Večina športnih pedagogov (69 %) je tudi
mnenja, da bi bilo potrebno preventivno vzgojo o zlorabah vključiti v učne načrte OŠ in SŠ; tako za učitelje kot tudi za starše in otroke.
Sklep
Športni pedagogi imajo pomembno mesto in vlogo pri prepoznavanju zlorab, saj imajo zaradi pogostega stika in narave predmeta, ki ga poučujejo, priložnost opaziti spremembe v vedenju, posledice nasilja na telesu, opazijo lahko neobičajen strah in tesnobo pri učencu, odzive, ki so neutemeljeni, neprimerno vedenje, modrice in druge znake, ki jih otrok na verbalen ali neverbalen način sporoča.
Na podlagi zgornjih ugotovitev lahko zaključimo, da ima večina športnih pedagogov zelo malo znanja s področja prepoznavanja zlorab pri otroku in da na Fakulteti za šport niso pridobili znanja o zlorabah; tudi njihovo subjektivno mnenje o usposobljenosti na tem področju je, da se čutijo premalo usposobljene tako za prepoznavanje zlorab kot za ustrezen odziv, ravno tako se čutijo premalo usposobljene za pogovor z otrokom, ki je žrtev zlorabe. Športni pedagogi v povprečju niso našteli več kot dveh znakov, ki kažejo na zlorabo otroka, in ne več kot dveh dejanj odraslega, ki sodijo pod določeno vrsto zlorabe, ravno tako jih je večina mnenja, da zlorabe v njihovem okolju niso prisotne, večina od njih ne pozna zakonskih določil v primeru suma na zlorabo otroka. Vse te ugotovitve kažejo, da so športni pedagogi slabo usposobljeni oz. da imajo zelo malo znanja na tem področju.
Športni pedagogi v večini ne vedo, kaj jim nalaga zakon v primeru, da pridejo v stik z zlorabljenim otrokom, imajo pa veliko motivacijo, da bi pridobili dodatna znanja na tem področju. Ravno tako se v večini strinjajo, da je znanje športnih pedagogov za prepoznavanje zlorab otroka zelo pomembno, zato se strinjamo s predlogom Černetičeve in Dečman Dobrnjičeve (2004), ki pravita, da bi moralo Ministrstvo za šolstvo podati predlog zakona, da bi vse šole, dijaški domovi in vrtci morali vključiti v svoje letne delovne načrte program preventive pred nasiljem nad otroki. S tem so mišljena navodila oziroma jasni postopki za pedagoške delavce, kako ravnati v primeru, da se srečajo z otrokom, ki je žrtev zlorabe.
Glede na rezultate raziskave predlagamo, da Fakulteta za šport v svoj program izobraževanja vključi teme, ki obravnavajo zlorabe otrok, saj bodo tako bodoči športni pedagogi prišli do znanja o tem, kako prepoznati zlorabo in kako v primeru suma na zlorabo, ukrepati.
Otroci so vredni najboljšega, ker so otroci, in zaradi nobenega drugega razloga. Svoje dostojanstvo in svojo vrednost imajo preprosto zato, ker so, ljubezen do njih pa ne sme biti pogojna. Odrasli morajo biti pripravljeni prispevati vse, kar je potrebno, da zagotovijo otrokom tisto, kar potrebujejo: primerno zdravstveno oskrbo, hrano, obleko in zatočišče, priložnosti za raziskovanje in razvoj ter vzgojo v varnem okolju (Coloroso, 1996).
Literatura
Bašič, K. (1997a). Spolni napad na otroka. V M. Knoll Pirš (ur.), Razširjen zbornik 2. cikla seminarjev Trpinčen otrok – kako prepoznati in preprečevati fizično in duševno trpinčenje otrok (str. 130–178). Ljubljana: Meridiana.
Bašič, K. (1997b). Trpinčen otrok in delovanje policije. V M. Knoll Pirš (ur.), Razširjen zbornik 2. cikla seminarjev Trpinčen otrok – kako prepoznati in preprečevati fizično in duševno trpinčenje otrok (str. 102–129). Ljubljana:
Meridiana.
Bašič, K. (2007). Zaščita otrok (osnutek praktikuma). Ljubljana. Izobraževalni seminar. Neobjavljeno gradivo.
Bašič, K., Burtenshaw, E. in Peklaj, Z. (2000). Delajmo z znanjem in skupaj za zaščito otroka: zaščita otroka, zloraba otroka, družinsko nasilje. Gotenica.
Izobraževalni seminar.
Buttenheim, M. in Levendosky, A. (1994). Couples treatment for incest survivors. Psychotherapy: Theory, Research, Practice, Training, 31(3), 407–
414.
Coloroso, B. (1996). Otroci so tega vredni. Ljubljana: Tangram.
Cvetek, R. (2002). Učinkovitost metode EMDR pri zmanjševanju anksioznosti, ki jo povzroča priklic nepredelanega spomina. Anthropos, 34(1/3), 117–128.
Cvetek, R. (2004). Predelava disfunkcionalno shranjenih stresnih izkušenj ter metoda desenzitizacije in ponovne predelave z očesnim gibanjem. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo.
Cvetek, R. (2009). Bolečina preteklosti: travma, medosebni odnosi, družina, terapija. Celje: Celjska Mohorjeva družba.
Cvetek, R., Kompan Erzar, K., Erzar, T. in Gostečnik, C. (2004). Family relational therapy. V D. Trampuž in M. Rus-Makovec (ur.), Upreti se zlorabi:
od sramu do samorealizacije: zbornik prispevkov (str. 88–97). Ljubljana:
Psihiatrična klinika, Slovensko društvo za družinsko terapijo.
Černetič, M. in Dečman Dobrnjič, O. (2004). Intelektualni kapital – konkurenčna prednost dijaških domov. Organizacija, 37(5), 305–311.
Černetič, M. in Dečman Dobrnjič, O. (2005). A management of prevention as a part of profesionalizem. Kranj: Moderna organizacija.
DeBellis, M. D. idr. (1999). Developmental traumatology, Part 2: Brain development. Biological Psychiatry, 45, 1271–1284.
Dečman Dobrnjič, O. (2007). Kako lahko pomaga profesorica športne vzgoje.
Šport mladih, 15(125), 34–35.
Dečman Dobrnjič, O. in Černetič, M. (2005). Nasilje v družini in menedžment preventive v šolskem okolju. Vzgoja in izobraževanje, 36(6), 30–36.
Dečman Dobrnjič, O. in Černetič, M. (2007). Pedagogical staff and professional behaviour. V Kadum (ur.), Deontologija učitelja (str. 26–276). Pula: Svučilište Jurja dobrile, Odjel za obrazovanje učitelja i odgojitelja.
Dernovšek, M., Tavčar, R., Orel, D., Gorše Muhič, M. in Pečenik, S. (2006).
Prepoznavanje in premagovanje stresa in travme. Pridobljeno 13. 6. 2009 iz http://www.sinapsa.org/tm/file.php?id=59&db=tm_priponke.
Downey, G., in Feldman, S. I. (1996). Implications of Rejection Sensitivity for Intimate relationships. Journal of Personality and Social Psychology, 70, 1327–
1343.
Društvo za nenasilno komunikacijo (2008). Pridobljeno 10. 5. 2009 iz http://www.drustvo-dnk.si/.
Ehrensaft, M. K., Cohen, P., Brown, J., Smailes, E., Chen, H. in Johnson, J. G.
(2003). Intergenerational Transmission of Partner Violence: A 20-Year Prospective Study. Journal of Consulting and Clinical Psychology, 71(4), 74–
753.
Erzar, T. (2007). Duševne motnje: Psihopatologija v zakonski in družinski terapiji. Celje: Celjska Mohorjeva družba.
Fergusson, D. M. in Horwood, J. L. (1998). Exposure to interparental violence in childhood and psychological adjustment in jung adulthood. Child Abuse &
Neglect, 22, 339–357.
Ford, J. D. in Kidd, P. (1998). Early childhood trauma and disorders of extreme stress as predictors of treatment outcome with chronic PTSD. Jurnal of Traumatic Stress, 11, 743–761.
Fosha, D. (2003). Dyadic regulation and experiential work with emotion and relatedness in trauma and disorganized attachment. V D. J. Siegel in M. F.
Solomon (ur.), Healing trauma: Attachment, mind, body, and brain (str. 282–
231). New York: W. W. Norton & Company.
Framo, J. L. (1992). Family of origin therapy: An intergenerational approach.
New York: Brunner/Mazel.
Frei, K. (1996). Spolna zloraba: z odkrito besedo do varnosti. Ljubljana: Kres.
Gostečnik, C. (2001). Poskusiva znova. Ljubljana: Brat Frančišek in Frančiškanski družinski inštitut.
Gostečnik, C. (2002). Sodobna psihoanaliza. Ljubljana: Brat Frančišek in Frančiškanski družinski inštitut.
Gostečnik, C. (2004). Relacijska družinska terapija. Ljubljana: Brat Frančišek in Frančiškanski družinski inštitut.
Gostečnik, C. (2006). Neustavljivo hrepenenje. Ljubljana: Brat Frančišek in Frančiškanski družinski inštitut.
Herman, J. L. (1992). Trauma and recovery. New York: basic Books.
Janjuševič, P. (2002). Ne bom povedal, saj me nihče ne bi razumel. Delovno gradivo za udeležence. Brdo pri Kranju.
Kazenski zakonik (KZ-1) (2008) Uradni list RS, št. 55/2008. (4. 6. 2008).
Pridobljeno 12. 5. 2009 iz http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200855&stevilka=2296.
Miller, K. (2000). Otrok v stiski: priročnik za vzgojitelje, učitelje, strokovnjake in starše, ki se srečujejo z otroki, ki doživljajo stiske, krize in stres. Ljubljana:
Educy.
Nemeroff, C. B. (2004). Neurobiological consequences of chilhood trauma.
Journal of Clinical Psychiatry, 65(1), 18–28.
Perry, B. D. (2000). Traumatized children: How childhood trauma influencess brain development. The Jurnal of California Alliance for the Mentally III, 11(1), 48–51.
Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli (2004). Uradni List RS, št. 75/2004. (13. 7. 2004). Pridobljeno 25. 4. 2009 iz http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200475&stevilka=3333.
Pravilnika o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraževanja (2004). Uradni List RS, št. 80/2004. (23. 7. 2004). Pridobljeno 24.
4. 2009 iz http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200480&stevilka=3545.
Primalna terapija. (2009). Pridobljeno 10. 6. 2009 iz http://klopca.com/
psihologija/primal/.
Repič, T. (2006). Avtonomija in intimnost v družini kot dejavnika tveganja za spolno zlorabo. Psihološka obzorja, 15(1), 11–125.
Repič, T. (2008). Nemi kriki spolne zlorabe in novo upanje. Celje: društvo Mohorjeva družba: Celjska Mohorjeva družba.
Roso, Z. (1988). Informativni razgovor i intrvju. Zagreb: RSUP SR Hrvatske.
Schore, A. N. (2003a). Affect dysregulation and disorders of the self. New York:
W. W. Norton & Company.
Schore, A. N. (2003b). Affect dysregulation and the repair of the self. New York: W. W. Norton & Company.
Tušek Bunc, K. in Kersnik, J. (2003). Trpinčen otrok v ambulanti zdravnika družinske medicine. V J. Kersnik (ur.), Poškodbe v osnovnem zdravstvu:
zbornik predavanj (1–2). Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine.
van der Kolk, B. A. (1994). The body keeps the score: Memory and the evolving pychobiology of posttraumatic stress. Harward review of Psyhiatry, 1(5), 253–265.
van der Kolk, B. A. (1996). The body keeps the score: Approaches to the pychobiology of posttraumatic stress disorder. V B. A. Van der Kolk, A.
McFarlane in L. Weisaeth (ur.), Traumatic stress: The effects of overwhelming experience on main, body and society (str. 214–241). New York: Guilford Press.
van der Kolk, B. A. (2003). Posttraumatic stress disorder and the nature of trauma. V D. J. Siegel in M. F. Solomon (ur.), Healing trauma: Attachment, mind, body, and brain (str. 282–231). New York: W. W. Norton & Company.
Walker, G. (1994). Handbook on Questioning Children – a lingustic perspective. Washington: American Bar Association (ABA) – Center on Children and the law.
Yehuda, R. in McFarlane, A. C. (1995). Conflict between current knowledge about posttraumatic stress disorder and its original conceptual basis. American Jurnal of Psychiatry, 152(12), 1705–1713.
Zakon o osnovni šoli: uradno prečiščeno besedilo (ZOsn-UPB3) (2006). Uradni list RS, št. 81/2006. (31. 7. 2006). Pridobljeno 10. 4. 2009 iz http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200681&stevilka=3535.
Zakona o preprečevanju nasilja v družini (2008). Uradni list RS, št. 16/2008.
(15. 2. 2008). Pridobljeno 9. 5. 2009 iz http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?
urlid=200816&stevilka=487.
Zakona o socialnem varstvu (2007). Uradni list RS, št. 3/2007. (12. 1. 2007).
Pridobljeno 10. 4. 2009 iz http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20073&
stevilka=100.
Združenje proti spolnemu zlorabljanju. (2009). Pridobljeno 3. 4. 2009 iz http://www.spolna-zloraba.si/.
Zloković, J. in Dečman Dobrnjič, O. (2007). Zaprte oči ne vidijo zla. Ljubljana:
Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Žvelc, M. (2008). Zlorabe v otroštvu: znaki in posledice. Neobjavljeno delo.
UTEMELJITEV POTREB PO RAZVOJU NOVIH OBLIK TERAPEVTSKIH