Pomlad

7.2.3.1 Vrstna sestava, številčnost in biomasa

Še bolj izrazito kot v zimski sezoni smo spomladi na ribogojnici kumulativno zabeležili manj vrst kot na kontrolni lokaciji (Slika 30). Povprečno število vrst na vzorčenje je bilo podobno, saj smo na ribogojnici v povprečju zabeležili 20 od skupno 21 vrst rib, na kontrolni lokaciji pa 19 od skupno 25 vrst rib. Kumulativna krivulja števila vrst je strmejša na kontrolni lokaciji in se po 4 vzorčenjih nekoliko izravna (Slika 29). Na ribogojnici kumulativno število vrst od četrtega vzorčenja naprej ostaja nespremenjeno.

0

Slika 29: Kumulativna krivulja števila vrst za pomladna vzorčenja na ribogojnici in na kontrolni lokaciji Figure 29: Cumulative graph of the number of species for spring samplings on the fish farm and the control

location

Razlika med obema vzorčnima mestoma v abundanci je spomladi najizrazitejša, saj kontrolna lokacija izrazito prevladuje v številčnosti in manj v biomasi. Skupno (1448) in povprečno število osebkov (241 ± 161) ter skupna (52,55 kg) in povprečna (8,76 kg ± 5,93 kg) ugotovljena biomasa ujetih osebkov so višji od vrednosti na ribogojnici. Z Mann-Whitneyjevim testom smo potrdili različnost obeh vzorčnih mest glede številčnosti, vendar razlika ni statistično značilna (p = 0,055). Za biomaso smo z istim testom statistično različnost zavrnili (p = 0,522). Na ribogojnici smo od skupno 546 ujetih rib (31,95 kg) v povprečju zabeležili 91 ± 64 osebkov (5,32 kg ± 2,89 kg) na vzorčenje.

0%

Slika 30: Deleži kumulativnega in povprečnega števila vrst, skupne in povprečne številčnosti ter biomase pomladanskega ulova za obe lokaciji

Figure 30: Proportions of cumulative and average number of species and the total and average abundance and biomass of spring catch for both locations

Čeprav je skupni delež abundance in biomase ciljnih vrst na ribogojnici večji kot na kontrolni lokaciji, so spomladi razlike v razmerjih med ciljnimi vrstami manj izrazite. Na obeh vzorčnih lokacijah ribon in zlati cipelj zasedata največje deleže števila in biomase osebkov. Deleži brancina so med lokacijama primerljivi, medtem ko se ovčica pojavlja samo na ribogojnici in orada samo na kontrolni lokaciji, obe z minimalnim deležem.

Na ribogojnici smo največji številčni delež zabeležili za špara (32,23 %), ki sta mu sledila sardon (29,12 %) in mali gavun (11,17 %; Slika 31). Ciljne vrste so na ribogojnici skupaj

dosegle 5,13 %. Največji delež med ciljnimi vrstami je prispeval ribon (2,56 %), ki mu je sledil zlati cipelj z 1,65 %. Brancin in ovčica nista dosegla 1 % številčnega deleža. Na kontrolni lokaciji je bil skupni delež ciljnih vrst še manjši in ni dosegel 1 % celokupne številčnosti. Podobno kot na ribogojnici so od ostalih vrst prevladovale tri, katerih skupni številčni delež znaša 89,57 %. Daleč največji številčni delež je prispeval sardon (45,72 %), sledila sta mu špar (32,04 %) in mali gavun (11,81 %).

Slika 31: Številčni deleži vrst rib na ribogojnici (zgoraj; N = 546) in na kontrolni lokaciji (spodaj; N = 1448) v pomladni sezoni. Vrste, katerih številčni in biomasni deleži so manjši od 5 %, so združene v skupino

“ostale vrste”. Razmerja med ciljnimi vrstami so podrobneje prikazana v izseku na desni Figure 31: Species abundance proportions on the fish farm (above ; N = 546) and on the control location (below; N = 1448) in spring. Species with abundance and biomasss proportions less than 5 % are grouped as

“other species”. Target species ratios are detailed on the right

Razmerja med biomasnimi deleži vrst v pomladanski sezoni so drugačna od razmerij med številčnimi deleži, med obema lokacijama pa so podobna (Slika 31, Slika 32). Na ribogojnici smo največji biomasni delež zabeležili za špara (35,08 %). Tesno mu je sledil debelousti cipelj (27,89 % biomase), ki je sicer dosegel le 3,85 % številčnega deleža. Za dve zelo številčni vrsti, sardon in mali gavun, smo izračunali skupni biomasni delež 5,71

%. Razmerja med ciljnimi vrstami ostajajo tudi za biomaso podobna, tako med lokacijama kot glede na številčne deleže. Vse ciljne vrste skupaj na ribogojnici predstavljajo 20,11 % biomase, predvsem zaradi zlatega ciplja (10,64 %) in ribona (7,30 %). Brancin in ovčica skupaj doprineseta 2,16 % celokupne biomase. Na kontrolni lokaciji je skupni delež sicer precej manjši (2,66 %), razmerja med vrstami pa so podobna, pri čemer na kontrolni lokaciji orada nadomesti ovčico.

Tudi na kontrolni lokaciji ima največji biomasni delež špar (40,76 %). Na drugem mestu sledi edini osebek morskega biča (27,40 % celokupne biomase), ki smo ga ujeli v pomladanski sezoni. Zadnja vrsta z nad 5 % biomasnim deležem je sardon (14,66 %).

brancin

Slika 32: Biomasni deleži vrst rib na ribogojnici (zgoraj; W = 32,89 kg) in na kontrolni lokaciji (spodaj; W = 52,56 kg) v pomladni sezoni. Vrste, katerih številčni in biomasni deleži so manjši od 5 %, so združene v

skupino “ostale vrste”. Razmerja med ciljnimi vrstami so podrobneje prikazana v izseku na desni Figure 32: Biomass proportions of species on the fish farm (above; W = 32,89 kg) and on the control location

(below; W = 52,56 kg) in spring. Species with abundance and biomasss proportions less than 5 % are grouped as “other species”. Target species ratios are detailed on the right

7.2.3.2 Stalnost

Glede na ostale sezone smo na ribogojnici opazili povečan delež razširjenih in manjši delež redkih vrst, na kontrolni lokaciji pa povečan delež zelo pogostih vrst na račun nižjega deleža razširjenih. Celokupna stalnost je višja na ribogojnici.

Od 16 skupnih vrst so se 4 (črni glavač, mali gavun, mol in špar) pojavljale z enako stalnostjo na obeh lokacijah, 4 vrste (divji ribon, gnezdivka, menola in volkec) smo večkrat

ujeli na kontroli in 8 vrst na ribogojnici. Razlika v stalnosti je za večino vrst en stalnostni razred, za 3 vrste pa smo ugotovili večjo razliko. Divji ribon je bil na kontroli zelo pogost, na ribogojnici razširjen, pritlikavi list je bil pogost na ribogojnici in redek na kontroli, volkec pa je bil zelo pogost na kontroli in na ribogojnici le razširjen.

redka 14,29%

razširjena 38,10%

pogosta 28,57%

zelo pogosta 19,05%

zelo pogosta 15,38%

pogosta 15,38%

razširjena 15,38%

redka 53,85%

Slika 33: Razmerja stalnosti vrst za vzorčno mesto na ribogojnici (levo) in na kontrolni lokaciji (desno) v pomladni sezoni

Figure 33: Frequency of occurance ratios for the fish farm sampling site (left) and the control site (right) in spring

7.2.3.3 Dolžinsko-frekvenčne porazdelitve in velikostni razredi

V pomladni sezoni smo primerjali dolžinsko-frekvenčne porazdelitve za vse tri izbrane vrste (Slika 34). Na ribogojnici smo za vse tri vrste ugotovili širšo porazdelitev kot na kontrolni lokaciji. Vsi ujeti osebki malega gavuna na kontroli spadajo v 6 velikostnih razredov (65 - 90 mm) in v samo 4 velikostne razrede (65 – 80 mm) na ribogojnici. Razpon velikostnih razredov za sardona je na ribogojnici 15 razredov (70 – 140 mm) in na kontroli 12 razredov (90 – 145 mm), za špara pa 21 razredov (115 – 215 mm) na ribogojnici in 22 razredov (85 – 190 mm) na kontrolni lokaciji. Statistično značilno različnost v povprečnih dolžinah osebkov za vse tri vrste smo potrdili s Studentovim t-testom (p < 0,05). Medtem ko imajo osebki malega gavuna in sardona večjo povprečno dolžino na kontrolni lokaciji, imajo špari večjo povprečno dolžino na ribogojnici.

mali gavun

Slika 34: Dolžinsko-frekvenčne porazdelitve izbranih vrst na ribogojnici (levo) in na kontrolni lokaciji (desno) za pomladno sezono

Figure 34: Length-frequency distribution of selected species on the fish farm (left) and on the control location (right) in spring

Spomladi se razmerja med velikostnimi razredi glede abundance in števila vrst močno razlikujejo za obe lokaciji (Slika 35). Na ribogojnici je število majhnih in srednje velikih vrst primerljivo, najmanj pa je velikih vrst. Na kontrolni lokaciji je največ majhnih vrst in sta primerljiva deleža srednjih in velikih vrst. Analiza abundance na drugi strani kaže preko 85 % prevlado majhnih vrst na obeh lokacijah in le minimalna deleža abundance velikih in srednjih vrst.

0%

20%

40%

60%

80%

100%

RIB KONT RIB KONT RIB KONT

število vrst številčnost vrst biomasa

lokacija parameter

delež [%]

veliki srednji majhni

Slika 35: Vrstni, številčni in biomasni delež velikostnih razredov za obe lokaciji v pomladni sezoni Figure 35: The species, the abundance and the biomass proportion of size classes for both locations in spring

7.2.3.4 Ekološke kategorije

V pomladni sezoni smo na obeh lokacijah ujeli pretežno bentoške vrste (Slika 36).

Primerjava zastopanosti ekoloških kategorij glede na abundanco vrst na drugi strani kaže enakomerno razporeditev ekoloških kategorij na ribogojnici (33,33 % ± 2,77 % za vse kategorije) in prevlado pelagičnih vrst (46,42 %) na kontrolni lokaciji, predvsem zaradi manjšega deleža abundance bentoških vrst (18,51 %).

0%

20%

40%

60%

80%

100%

RIB KONT RIB KONT RIB KONT

število vrst številčnost vrst biomasa

lokacija parameter

delež [%]

pelagična bentopelagična bentoška

Slika 36: Vrstni, številčni in biomasni delež ekoloških kategorij za obe lokaciji v pomladni sezoni Figure 36: The species, the abundance and the biomass proportion of ecological categories for both locations

in spring.

7.2.3.5 Indeks diverzitete

Podobnost v kumulativnem številu vrst pomladne sezone smo preverili z Jaccardovim indeksom podobnosti (J = 0,52) ter Mann-Whitneyjevim neparametričnim testom (p = 0.565). Obakrat smo potrdili prvotno opažanje, da v pomladni sezoni med lokacijama ni bistvenih razlik v vrstni pestrosti.

Shannon-Wienerjev indeks in Simpsonov indeks diverzitete sta v pomladni sezoni višja na ribogojnici, prav tako sta višja ustrezna indeksa izenačenosti (Preglednica 4). Glede na skupno pestrost enega in drugega vzorčnega mesta so vsi omenjeni pomladanski indeksi nižji od skupne pestrosti posamezne lokacije. Na kontroli sta spomladi Shannon-Wienerjev in Pieloujev indeks nižja od vrednosti v vseh ostalih sezonah.

In document BIOTEHNIŠKA FAKULTETA (Strani 58-65)