Ponudniki kmetijskih zavarovanj, zavarovalni produkti, pogoji zavarovanja

Na slovenskem zavarovalniškem trgu deluje trenutno pet zavarovalnic, ki nudijo kmetijska zavarovanja. To so Zavarovalnica Triglav d.d., Zavarovalnica Maribor d.d., Zavarovalnica AS d.d., Zavarovalnica Tilia d.d. ter Agro Zavarovalnica, ki je podružnica avstrijske zavarovalnice Die Österreichische Hagelversicherung VVaG.

Splošni pogoji za kmetijska zavarovanja se med zavarovalnicami v veliki meri ne razlikujejo. Več ali manj imajo vse zavarovalnice v svoji ponudbi zavarovanja za zavarovanje posevkov in plodov ter zavarovanje živali.

V nadaljevanju je namen diplomske naloge predstaviti palete kmetijskih zavarovanj v eni od slovenskih zavarovalnic. Da se zavarovanja lahko sklepajo, mora zavarovalnica opredeliti, kaj in pod katerimi pogoji je lahko določena dobrina zavarovana. To imenujemo pogoji za zavarovanje. Poznamo splošne pogoje za zavarovanje, ki opredeljujejo splošne omejitve oziroma predpise in pa posebne pogoje za zavarovanje, kjer so navedene omejitve, pravila za točno določen predmet zavarovanja.

Zavarovanje posevkov in plodov vključuje zavarovanje proti nevarnostim toče, požara, udara, strele, viharja, poplave, spomladanske pozebe, pozebe v času vegetacije in zimskega mirovanja, slanega vetra, izgube količine in kvalitete sadja.

V splošnih pogojih za zavarovanje posevkov in plodov je navedeno, katere rastline je možno zavarovati. To so posevki in plodovi, trava, zdravilna zelišča, okrasne rastline, sadilni materiali (sadni, trsni, gozdni), mladi nerodni sadovnjaki in vinogradi, rodni les sadovnjakov in vinogradov, mladi nasadi gozdnega drevja ter pletarska vrba (v nadaljnjem besedilu: posevki in plodovi).

Lahko se zavaruje sirek za metle, korenovke in gomoljčnice, vrtnine, zdravilna zelišča, dišavnice in okrasne rastline, konoplja in lan, katerih uporaba je za steblo ali seme. Zavarujemo lahko tudi tobak, hmelj, predvsem kobule ter krmne rastline za pridelek krme ali za seme. Ena od možnosti zavarovanja je lahko zavarovanje pridelka oziroma plodov v vinogradu, sadovnjaku, in jagodičevju. V mladih gozdnih nasadih in sadnih drevesnicah zavarujemo poškodbe na samih drevescih in podlagah.

Vsaka zavarovalnica s splošnimi pogoji opredeljuje, katere rizike lahko in katerih ne more zavarovati. Zavarovati ni možno nerodnih sadovnjakov in vinogradov, razen mladih, še nerodnih sadovnjakov in vinogradov, nadalje posevkov in plodov, ki so bili v tekočem letu že poškodovani zaradi ene ali več nevarnosti, ki jih zajema to zavarovanje. Ti posevki in plodovi pa se lahko zavarujejo proti ostalim nevarnostim, iz naslova katerih do sklenitve zavarovanja ni bilo škode. Če se kasneje ugotovi, da so bili posevki in plodovi zavarovani po poškodbi, se zavarovanje razveljavi in zavarovalcu vrne plačana premija.

Glede na to, da vemo kje se zavarovana kultura nahaja, je treba v polici navesti tudi zavarovalni kraj, številko parcele ali GERK, ki ga zavarujemo. GERK je številka, ki je določena s strani Ministrstva za kmetijstvo in je okrajšava za grafično enoto rabe tal.

Zavarovalna vsota je znesek, ki je določen v pogodbi in je tudi osnova za plačilo odškodnine v primeru nesreče. Določimo jo na osnovi pričakovanega pridelka v rastni dobi ter na osnovi cene, ki je predvidena za to leto. Zavarovalna vsoto se načeloma določi sporazumno z pridelovalcem oziroma skleniteljem zavarovanja.

V pogojih so opredeljene tudi dodatne dolžnosti zavarovalnice in zavarovanca.

Dolžnosti in obveznosti zavarovanca ob sklenitvi zavarovanja so naslednje:

Zavarovanec je dolžan zavarovati vse posevke in plodove enake vrste, ki ima zasejane na svojem posestvu. Če zavarovanec ne zavaruje vseh posevkov in plodov enake vrste, se mu v primeru nastanka škode izplača le sorazmerni delež. To pomeni, da se mu izplača v razmerju med zavarovano in dejansko površino zasejanih površin. V primeru, da se med letom zaradi nepredvidenih okoliščin spremeni setveni plan ali če nastopi sprememba pri površinah, je zavarovanec dolžan to spremembo prijaviti zavarovalnici zaradi popravkov v pogodbi.

Zavarovanec mora prijaviti zavarovalnici nastanek zavarovalnega primera najkasneje v treh dneh od dneva, ko zanj izve. Če prijava ni bila pisna, jo mora najkasneje v nadaljnjih treh dneh potrditi s pisno prijavo. Če zavarovanec po svoji krivdi zavarovalnici ne prijavi nastanka zavarovalnega primera v roku treh dni od dneva, ko zanj izve, mora zavarovalnici povrniti morebitno škodo, ki jo ima zaradi tega. Zavarovanec je dolžan takoj po nastopu zavarovalnega primera ukreniti vse potrebno, da se prepreči povečanje škode, ter se pri tem ravnati po navodilih zavarovalnice.

Cenitev škode se načeloma opravlja dvakrat. Prvič se to opravi, ko stranka prijavo nastanek škodnega primera, drugič pa predno se posevek pospravi. Če je potrebno poškodovane posevke ali plodove predčasno požeti oziroma obrati, škoda pa še ni ocenjena, mora

zavarovanec pustiti na začetku, v sredini in na koncu prizadetega nasada ali njive nedotaknjenih najmanj 10 m² poškodovanih posevkov ali plodov.

Obveznosti imajo tudi zavarovalnice Tako mora zavarovalnica mora ob sklenitvi zavarovanja sklenitelju zavarovanja izročiti veljavne zavarovalne pogoje, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe. Ko sklenitelj zavarovanja sporoči, da je nastal škodni dogodek, je zavarovalnica dolžna začeti z ugotavljanjem in cenitvijo škode. Cenitev je lahko: poprejšnja, končna ali kontrolna. Pri poprejšnji cenitvi se ugotavlja vrsta poškodbe in stanje posekov in plodov po zavarovalnem primeru. Pri končni cenitvi se ugotavlja količina pridelka, ki bi bila dosežena, če ne bi bilo zavarovalnega primera, in količina preostalega pridelka. Zavarovalnica lahko vsako cenitev, razen cenitve po izvedencih, ponovi (kontrolna cenitev) ter zahteva njen popravek.

V zavarovalni pogodbi je treba posebej opredeliti trajanje zavarovanja in kritje po policah.

Glede na določeno kulturo je treba prilagoditi tudi začetek zavarovalnega kritja ter tudi določiti datum za prenehanja povrnitve škode.

Zavarovalnica ni dolžna povrniti škode na posevkih in plodovih, kadar so žito, rastline za olje, konoplja, lan, korenovke in gomoljnice, krmne rastline in posevki, namenjenih za seme pokošeni, požeti in poruvani, pridelki vinogradov, sadovnjakov, ribeza, hmelja in vrtnin pa obrani. Zavarovalnica ni dolžna povrniti škode za sadne, trsne in gozdne sadike ter nasade mladega gozdnega drevja in okrasnega grmičevja po končani rezi in izkopu.

Če posevki niso požeti ali plodovi niso obrani najpozneje v 10 dneh po končani žetvi ali trgatvi v tistem kraju, prenehajo obveznosti zavarovalnice za povrnitev škode desetega dne ob 24. uri, računajoč od dneva, ko je bila končana žetev ali trgatev v tistem kraju.

Sestavni del zavarovalnih pogojev so tudi pojasnila za izplačilo odškodnine v primeru nastanka škode. V pogojih je potrebno natančno razložiti, kdaj je podan temelj za izplačilo premije, kakor tudi, v kolikšni višini oškodovancu pripada odškodnina.

Osnova za izračun zavarovalnine je zavarovalna vsota, če je zavarovalna vrednost enaka zavarovalni vsoti. V primeru, kadar je skupna škoda, ki je nastala zaradi zavarovanih nevarnosti, več kot 85 % (totalna škoda), se od zavarovalne vsote odšteje 15%. To je pavšalni odbitek stroškov žetve oziroma pospravila pridelka, ki jih zavarovanec v tem primeru nima.

Temeljna odbitna franšiza znaša 20% od osnove za izračun dajatve zavarovalnice za posamezno zavarovano kmetijsko kulturo na posamezni zavarovani površini.

V primeru, ko je nastala škoda kmalu po setvi novih nasadov in so povsem uničeni, in je glede na letni čas in vremenske razmere možno zemljišče še pripraviti za ponovno setev iste kulture, se lahko zavarovancu izplača 30% osnove za izračun dajatve zavarovalnine.

V primeru, da se ponovna setev ali saditev ne opravi, se zavarovancu izplača 50 % od osnove za izračun dajatve zavarovalnice. Kadar pa nastopi primer, da so mladi ali šele zasejani nasadi popolnoma uničeni in ponovna setev zaredi nepredvidenih vremenskih razmer ali neustreznosti zemljišča ni mogoča, se zavarovancu izplača 50% osnove za dajatev zavarovalnine. Če so isti posevki ali plodovi večkrat poškodovani, se odstotek škode določi po stanju posevkov in plodov po zadnji poškodbi.

Pri sklepanju zavarovalnih pogodb je potrebno biti zelo pozoren na vnos pravilnih podatkov.

Če pride pri vnosu podatkov do napak, obstaja velika verjetnost, da bo tudi obračun škode nepravilen. Da bi sklenili pogodbo z pravilnimi podatki in z malo napakami je potrebno vedeti, da se zavarovalna pogodba sklene na podlagi ustne ali pisne ponudbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe. Kadar na zavarovalnico prispe pisna ponudba, ima zavarovalnica čas, da se odloči ali jo bo sprejela v zavarovanje ali ne. Lahko zahteva še dopolnitve k osnovni ponudbi. Napake se pojavijo pri izbiri zavarovalnih paketov oziroma nevarnosti, katere bi bilo potrebno vključiti v zavarovanje,

Ob sklepanju police je potrebno v ponudbo navesti pravilne podatke o vrsti posevka ali nasada, nazivu, oznaki parcele, (parcelna številka), številka GERK-a, katastrska občina, KMG MID) in velikosti njiv oziroma število stebel ali trsov, kar mora biti kasneje tudi vpisano na zavarovalni pogodbi.

Zelo velik pomen pri sklenitvi zavarovanja ima pravilno izračunana premija. Izračun premije pa je pravilen le, če so podatki točni in ne vsebujejo nepreverjenih vsebin. V obračun premije vzamemo vrsto kulture, kraj, kjer se kultura nahaja, površino zasejane kulture in določeno premijsko stopnjo za kulturo, ki jo želimo zavarovati. Plačilo premije je lahko v enkratnem znesku ali pa se plačuje po obrokih. Če je prvi obrok plačan v dogovorjenem roku, potem se začne tudi kritje z datumom izdelave police. Glede na škodno dogajanje v preteklih treh letih lahko zavarovalnica določi novo premijo. Za slab škodni rezultat se šteje, če izplačane zavarovalnine iz sklenjene zavarovalne pogodbe presegajo 90% plačane premije. Povišanje premije se opravi po priloženi preglednici (preglednica 1) .

Preglednica 1: Povišanje premije glede na škodni rezultat (Splošni pogoji…, 2011)

Podobno so sestavljeni splošni pogoji za zavarovanje posevkov in plodov proti nevarnosti toče, požara ter udara strele. V kolikor stranka želi še dodatno zavarovati svoje kulture proti nevarnostim viharja, poplave, spomladanske pozebe, pozebe v času vegetacije in zimskega mirovanja, slanega vetra, izgube količine in kvalitete sadja k splošnim pogojem dodamo še posebne pogoje, ki so specifično napisani za posamezno nevarnost. V vseh primerih je potrebno najprej skleniti zavarovanje za osnovne nevarnosti, potem pa še dodatno zavarovanje za ostale nevarnosti. V posebnih pogojih je opredeljeno, do katerega datuma v letu se lahko sklene zavarovanje za določeno nevarnost.

Enako kot pri posevkih in plodovih lahko tudi pri živalih pride do bolezni oziroma nezgode, ki imajo za posledico tudi večje katastrofe. Za zavarovanje živali obstajajo splošni pogoji, kjer

opredeljujejo osnovne nevarnosti in kritja, ter posebni pogoji za zavarovanje kake druge nevarnosti.

Splošni pogoji za zavarovanje živali opredeljujejo, katere vrste živali lahko zavarujemo in v katerem starostnem obdobju.

Predmet zavarovanja po osnovnem zavarovanju živali so kopitarji, govedo, prašiči in drobnica. Zavarujemo lahko tudi pse, mačke, kače in ostale hišne ljubljenčke.

Kopitarji se lahko zavarujejo v starosti od 10 dni do izpolnjenega 18. leta, plemenske žrebce se lahko zavaruje do 21. leta starosti. Govedo lahko za namene pitanja zavarujemo od rojstva dalje pa do konec pitanja. Plemenske bike lahko zavarujemo do izpolnjenega 15. leta starosti ter bikovske matere do izpolnjenega 14. leta starosti. Telice in krave lahko zavarujemo do izpolnjenega 8. leta starosti oziroma 12. leta, če je bila žival pred tem tri leta neprekinjeno zavarovana. Drobnico in prašiče lahko zavarujemo do 7. leta starosti.

Ostale vrste živali, ki niso omenjene, se zavarujejo samo v dogovoru s strokovno službo zavarovalnice.

Zavarovanec mora zavarovati vse svoje živali iste vrste z istim namenom reje. Ob sklenitvi zavarovanja mora prijaviti in v zavarovalno polico vpisati tudi vse tiste živali te vrste, ki ne ustrezajo pogojem za zavarovanje živali. Če postanejo med trajanjem zavarovanja te živali sposobne za zavarovanje (mlade živali dosežejo vstopno starost, bolne živali ozdravijo ipd.), jih mora zavarovanec zavarovati najpozneje v 14 dneh od dneva, ko so postale sposobne za zavarovanje.

Zavarovalnica lahko zahteva, da se na stroške zavarovanca živali označijo tako, da so razpoznavne. Razpoznavno označene morajo biti živali različnih lastnikov, ki so na istem kraju.

Pri sklepanju zavarovanj moramo biti pozorni, da ne zavarujemo živali, ki so že bolne, živali, pri katerih so prepoznavne posledice nezgod ali prebolelih bolezni, izčrpanih, slepih živali

ter živali zaostalih v rasti in v slabi kondiciji. Če opazimo, da je reja živali v slabih higienskih prostorih in neprimernih za bivanje živali, potem se raje ne odločimo za zavarovanje. Živali, ki se zavarujejo, morajo biti oštevilčene v skladu z določili zakona o veterinarstvu oziroma odredbi o označevanju in registraciji živali.

Po splošnih pogojih zavarovanja živali zavarujemo proti nevarnostim pogina, ki krije škodo, če je žival poginila zaradi nezgode ali bolezni, zakola ali ubitja v sili, ki krije škodo, ki nastane zaradi zakola ali ubitja živali, če ji preti neposredna nevarnost pogina zaradi nezgode ali bolezni.

Zavarovalnica krije tako imenovani ekonomski zakol, ki krije škodo zaradi zakola ali ubitja, če postane žival zaradi nezgode ali bolezni neuporabna za kakršnokoli pridobitno dejavnost in je nadaljnje zdravljenje zaradi neugodne prognoze nesmiselno.

Zavarovanec lahko zakol iz ekonomskih razlogov opravi šele potem, ko zavarovalnica na osnovi pisnega veterinarskega mnenja, ki ga mora zavarovanec prej predložiti zavarovalnici, tak zakol odobri.

Kot dodatno zavarovanje lahko k osnovnemu kritju zavarujemo še stroške zdravljenja, stroške zaščitnega cepljenja, ter dopolnilne nevarnosti po posebnih pogojih.

Obseg zavarovalnega kritja za posebej dogovorjene nevarnosti je določen s posebnimi zavarovalnimi pogoji. Poleg tega je lahko tako opredeljeno tudi zavarovalno kritje za zavarovanje posameznih vrst živali glede na posebnosti tehnoloških postopkov reje ali vzreje.

Pojem nezgoda pomeni vsak nenaden, od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje v glavnem od zunaj in naglo na žival ter ima za posledico njen pogin, zakol ali ubitje v sili, evtanazijo, zakol ali ubitje iz ekonomskih razlogov ter zdravljenje. Za nezgodo se štejejo požar, strela, eksplozija, vihar, poplava, snežni in zemeljski plaz, visoke ali nizke temperature ozračja, povozitev ali trčenje z vozili vseh vrst, udarec s kakim predmetom ali ob kak predmet, poškodba z orožjem, medsebojno ruvanje živali, padec ali zdrs živali, napad

divjih zveri in kačji pik. Kritje po polici je podano tudi v primeru delovanja električnega toka, zastrupitve s kemikalijami in zadušitve zaradi zunanjih vzrokov.

V osnovnem kritju je zajeta tudi bolezen, ki je organska sprememba normalnih funkcij organizma kot reakcija na notranje in zunanje dražljaje. Med bolezen spada težak porod, kap, napenjanje, kolika, kila in podobni primeri.

Zavarovanje živali že v osnovi krije le določene bolezni. Nekatere bolezni so izključene, ker je škodo v primeru nastanka dolžna povrniti država.

Tako kot so v pogojih navedene dolžnosti zavarovalnice in zavarovanca, tako so navedene tudi izključitve. Zavarovanje ne krije škode, ki nastane zaradi potresa, jedrske eksplozije, jedrske reakcije, jedrske radiacije ali radioaktivne kontaminacije, vojne, vojnih dogodkov, terorističnega dejanja ter vstaj in drugih oboroženih akcij, kužnih bolezni, ki so določene v zakonu o veterinarstvu, razen, svinjske rdečice, šumečega prisada, trihofitije in vnetja vimena, naduhe, kroničnega obolenja sklepov, kit in kosti, ki so posledica dolgotrajne, pretirane ali nerazumne uporabe živali ali nepravočasnega zdravljenja.

Z zavarovanjem je krita škoda zaradi teh bolezni, če so te bolezni neposredna posledica akutnega obolenja, nastalega med trajanjem zavarovanja, in če je bila žival pravočasno zdravljena. Kritje ni podano zaradi neplodnosti živali (jalovost), dedne bolezni, delne slepote, zmanjšanja oziroma izgube delovne sposobnosti, mlečnosti ali ker živali ni več mogoče uporabljati kot prej, pri pitanih živalih tudi zaradi slabega prirastka, in sicer ne glede na to, iz kakšnih razlogov je do teh sprememb prišlo.

Glede na dejstvo, da ostaja nevarnost, da bi zavarovalnice lahko zavarovale že bolne živali, na drugi strani tudi rejci ne vedo, ali je z žival že bolna. V teh primerih se za določene bolezni določi karenca, to je čas, do katerega ni kritja za bolezen.

Ob nastanku škodnega dogodka v primeru pogina, evtanazije in zakola v sili se izplača zavarovalnina v polnem znesku dogovorjene zavarovalne vsote. V primeru, da ob zakolu ali ko je bilo potrebno žival ubiti iz ekonomskih razlogov, se zavarovalnina izplača v polnem

znesku, vendar največ do 50 % dogovorjene zavarovalne vsote. Ob poginu ali ko je bilo potrebno govedo ubiti oziroma ob popolni zaplembi govejih klavnih polovic, se pri obračunu zavarovalnine upošteva odbitna franšiza v višini 15 % od zavarovalne vsote.

Odbitna franšiza se ne upošteva v primeru, ko je vzrok škode nezgoda ali nenadni pogin govedi zaradi izpada ali raztrganja maternice, težkega poroda, akutnega napenjanja, kolike, zastrupitve, izkrvavitve ali travmatskega šoka.

Kot je bilo že omenjeno, k osnovnim zavarovanjem živali lahko dodatno zavarujemo še nekatere ostale nevarnosti, kot so dodatno zavarovanje za stroške zdravljenja, zavarovanje živali na paši, dodatno nadomestilo za izgubo mleka zaradi bolezni, nezgodno zavarovanje živali. Poleg že omenjenih živali lahko zavarujemo tudi druge živali, kot so psi, mačke, kunci, čebele. V zadnjem času se pojavljajo tudi povpraševanje po zavarovanju eksotičnih živali, kot so kače, kuščarji. Vse to je možno zavarovati, vendar so za te živali posebej prilagojeni produkti in se prilagajajo od primera do primera.

6.1.2 Potrebe in realne možnosti za izboljšanje sistema kmetijskih zavarovanj v