Energija je ena izmed ključnih potreb sodobnega človeka, ki se pojavlja na vrhu dobrin, takoj za osnovnimi ţivljenjskimi potrebami. Zaradi velikega števila prebivalstva in zaradi velike potrebe posameznega prebivalca po energiji, je poraba le-te v sodobnem svetu velika. Kot navajamo v nadaljevanju, lahko energetske potrebe pokrivamo na različne načine, vendar še vedno največ iz fosilnih goriv, kot so nafta, premog in zemeljski plin. Uporaba slednjega sprošča velike količine CO2, kar vpliva na spreminjanje podnebja. Slovenija je kljub velikim naravnim moţnostim za izkoriščanje obnovljivih virov energije uvoznica te dobrine, zato si bomo pogledali tudi porabo energije v Sloveniji.
Človeštvo potrebuje vse več energije zaradi naraščanja števila prebivalstva in zaradi povečane porabe energije na prebivalca. Enak trend zasledimo tudi v Evropi, ki je energetsko odvisna od uvoza, saj kar tri četrtine vseh potrebnih energentov uvozimo. Pri tem prevladuje uvoz neobnovljivih virov energije, kot so fosilna goriva in uran, katerih zaloge so končne (Medus, 2009).
Podobna situacija je tudi v Sloveniji, kjer na podlagi podatkov Statističnega urada RS (SURS 1, 2011) porabimo največ neobnovljivih virov energije glede na celotno porabo energije, kar nam prikazuje spodnja slika.
Slika 1: Deleţ posameznega energenta v skupni porabi energije v Sloveniji v letu 2006 Vir: SURS 1, 2011
Med naftnimi proizvodi porabimo največ dizelskega goriva, in sicer kar preko 120.000 t na leto. V letu 2008 smo beleţili rekordno porabo tega goriva, in sicer kar preko 140.000 t. Uvoz naftnih derivatov se je v letu 2009 zmanjšal za 15 % glede na leto 2008. K temu je največ pripomoglo ravno dizelsko gorivo z zmanjšanjem porabe za 16 %, poraba neosvinčenega bencina pa se je zmanjšala za 8 % (SURS, 2011). Gibanje porabe naftnih proizvodov v zadnjih letih je prikazano na naslednji sliki.
Če je Slovenija v celoti odvisna od uvoza naftnih derivatov, je na področju električne energije izvoznica. V letu 2009 je proizvodnja električne energije znašala 16.397 GWh, od tega so jo v termoelektrarnah proizvedli 5.945 GWh, v nuklearni elektrarni 5.739 GWh in v hidroelektrarnah 4.713 GWH. Od celotne količine smo izvozili več kot polovico proizvedene električne energije, in sicer kar 9.222 GWh. Poleg tega v Sloveniji porabimo še 4.198.000 t lignina, 611.000 t rjavega premoga, 86.000 t utekočinjenega naftnega plina, 52.000 t kurilnega olja, 1.099.000 mio m3 in še majhen del energije, pridobljene iz obnovljivih virov energije (SURS, 2011). Del trdih goriv porabimo v termoelektrarnah za proizvodnjo električne energije.
Tabela 1: Proizvodnja, uvoz in izvoz električne energije v Sloveniji
2005 2006 2007 2008 2009
GWh
Proizvodnja na generatorju – skupaj 15.117 15.115 15.043 16.398 16.397
Uvoz 7.234 7.071 6.140 6.218 6.156
Izvoz 7.558 7.020 5.911 7.820 9.222
Vir: SURS, 2011
V Sloveniji trenutno porabimo kar 91 % energije iz neobnovljivih virov glede na celotno porabo energije. V gospodinjstvih je zahvaljujoč vključevanju obnovljivih virov energije za ogrevanje (kolektorji, ogrevanje na les) poraba slednjih večja, in sicer je trenutno na nivoju 26 % glede na celotno porabo energije v gospodinjstvih. Za ogrevanje povprečne stanovanjske hiše porabimo 80 GJ toplote na leto, poleg tega še 290 kWh električne energije.
Slika 3: Deleţ posameznega energenta v skupni porabi energije v slovenskih gospodinjstvih v letu 2006
Vir: SURS 1, 2011
V kolikor primerjamo cene energentov, ki jih porabimo v gospodinjstvu za ogrevanje, je trenutno najdraţji energent električna energija, najcenejše pa je ogrevanje z daljinsko toploto na lesno biomaso. Cena energije iz lahkega kurilnega olja je za 25 % preseglo ceno energije iz zemeljskega plina. Slovenija izrazito odstopa od evropskega povprečja v proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije v skupni porabi električne energije, saj smo s 30 % deleţem kar na šestem mestu petindvajseterice (najvišji deleţ ima Avstrija s 53 %) (SURS 1, 2011, SURS, 2011).
Poraba energije se je v Sloveniji v letu 2009 prvič v večletnem obdobju zniţala, in sicer kar za 11
%. Največji padec porabe beleţijo trda goriva v predelovalni dejavnosti in gradbeništvu (kar za 34
%). Poraba električne energije na ravni Slovenije se je zmanjšala za 12 %. Na zmanjšanje je najbolj vplival 21 % padec porabe električne energije v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, medtem ko se je poraba v gospodinjstvih zmanjšala le za 1 %. Manjša poraba energije v letu 2009 je močno vplivala tudi na zmanjšanje energetske odvisnosti Slovenije. Še v letu 2008 smo beleţili rekordno visoko energetsko odvisnost (55 %), v letu 2009 pa je le-ta padla na 49 %. Poleg manjših potreb po
energiji je na zmanjšanje energetske odvisnosti vplival tudi manjši uvoz trdnih goriv (–41 %), tekočih goriv (–16 %) ter zemeljskega plina (–5 %). V letu 2009 je bil v Sloveniji deleţ
električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, 30 %. Od tega je bilo 96 % električne energije proizvedene v hidroelektrarnah, dobra 2 % iz lesa in lesnih ostankov, 2 % pa iz ostalih virov. Med ostalimi viri se je v primerjavi z letom 2008 močno povečala proizvodnja električne energije iz bioplina (za 117 %) in fotovoltaike (za 300 %) (SURS, 2011).
Tabela 2: Energetski kazalniki za Slovenijo za obdobje od leta 2000 do 2009
Enota 2000 2005 2007 2008 2009 09/08 (%) gospodinjstva. Predstavite energente in energetsko področje EU in Slovenije.
Slika 4: Oskrba z energijo v Sloveniji leta 2009 brez trgovanja z energijo Vir: SURS, 2011
V Sloveniji na leto izkoristimo le 3.970 GWh ali 43 % potenciala obnovljivih vodnih virov kot najčistejšega vira za pridobivanje električne energije. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo poraba energije naraščala 2 % letno, konične obremenitve pa za 1,95 % letno. Leta 2020 bomo ob konični moči 2.600 MW porabili pribliţno 16.000 GWh električne energije na leto. Zato bi bilo treba zgraditi za pribliţno 5.000 GWh letno novih zmogljivosti. Poleg tega naj bi do leta 2020 zaradi dotrajanosti zaustavili za 700 MW proizvodnih zmogljivosti, ki so v letu 2000 proizvedle 2.400 GWh električne energije. To pa bi zahtevalo večji uvoz energije, kar bi močno povečalo odvisnost slovenskega gospodarstva od zunanjega dobavitelja in nam s tem zmanjšalo pogajalsko moč v trţnem prostoru. Energetska politika EU, torej tudi Slovenije, je podrobneje predstavljena v dokumentih na internetnih straneh Portala Evropske unije: http://europa.eu/pol/ener/index_sl.htm.