3 ISKANJE PONUDNIKOV SODOBNE TEHNOLOGIJE
3.3 PONUDNIK TEHNOLOŠKE OPREME ZA RAZŽAGOVANJE DESK
3.3.2 Tehnološka oprema Intercet
3.3.3.4 Poraba električne energije tehnologije Intercet
Koeficient obremenitve : ko = 0,6
Dejanska priključna moč : Pd = 69,2 kW X 0,6 = 41,52 kW Predvidena letna poraba:
41,52 kW X 7,5 ur X 1 izm. X 250 delovnih dni = 77.850 kWh/leto 3.3.3.5 Ocena porabe stisnjenega zraka tehnologije Intercet
Letna poraba stisnjenega zraka :
31,5 Nl/min X 60min X 7,5 X 250 X 0,12 = 425.250 Nl/leto
3.3.3.6 Normativ in poraba vode tehnologije Intercet
Voda sanitarna (m³): )50 l/ 1000 l) x (12 + 4) delavcev x 250 dni = 200,000 m³/leto
3.3.4 Opredelitev stroškov tehnologije Intercet
Za opredelitev poslovanja moram določiti celotne fiksne, variabilne in celotne stroške.
3.3.4.1 Amortizacija
Podjetje z amortizacijo nadomešča izgubljena sredstva zaradi izgubljanja vrednosti delovnih sredstev, ki je posledica naravnega staranja, obrabe ali ekonomskega staranja.
Pri tem se srečuje z različnimi vrednostmi del. sredstva : fakturna vrednost (prodajna vrednost), nabavna vrednost (poleg fakturne vrednosti so zajeti vsi stroški za začetek obratovanja, kot so prevozi, carine, montaže, priključitve …), odpisana vrednost (seštevek vseh letnih odpisov vsot denarja, ki ga podjetje nameni ohranjanju vrednosti del. sredstva), sedanja ali neodpisana vrednost (sedanja vrednost del. sredstva) in revalorizirana (vsakoletno ponovno vrednotenje del. sredstva), (Rebernik, 1999).
Vrste amortizacij:
- Funkcionalni način amortiziranja (določi se število outputov, ki jih del.
sredstvo naredi v svoji življenjski dobi, amortizacijo se računa glede na izračunano letno števila outputov).
- Časovni način amortiziranja (osnova je ocena življenjske dobe del.
sredstva):
- Enakomerno ali linearno amortiziranje (nerevalorizirani znesek amortizacije je vsa leta enak)
- Degresivni način amortiziranja (v prvih letih amortiziramo več kot v naslednjih)
- Progresivno ali napredujoče amortiziranje (vsako leto obračunamo več amortizacije)
- Revalorizacija (vsako leto se revalorizira nabavno vrednost del. sredstva, amortizacijo se izračunava z novo revalorizirano vrednostjo)
(Rebernik, 1999).
3.3.4.2 Revalorizacija tehnologije Intercet
Med življenjsko dobo stroja na vrednost delovnega sredstva vpliva inflacija, ki razvrednoti zbrana sredstva amortizacije. Prav tako povzroči tehnološko zastarelost delovnega sredstva, sodobni tehnološki napredek pa povzroči vedno večjo nabavno vrednost delovnega sredstva. Zaradi amortizacije in spremembe tehnoloških pogojev podjetje po odpisu ne bi moglo kupiti novega del. sredstva. Revalorizacija pomeni ponovno ovrednotenje del. sredstva (Rebernik, 1999).
Preglednica 19: Nabavna vrednost linije za razrez desk Intercet
POZ. IME STROJA VREDNOST (€)
1 Linija za razžagovanje Intercet 934.160,00
2 Prevoz 3000,00
3 Izdelava temelja 2000,00
4 Dovod električne napeljave 1000,00
5 Priklop odsesovanja 1400,00
SKUPAJ NABAVNA VREDNOST (NV) 941.560,00
Amortizacijska stopnja (ams)
Obratovanje linije bi potekalo v eni izmeni, tako da bi bila izraba strojev in naprav precej majhna. Ocena življenjske dobe linije za razžagovanje je osem let.
ams = 100 % / življenjska doba = 100 / 8 = 12,50 % Revalorizacijska stopnja : 6 %
Nabavna vrednost linije za razrez desk Intercet je 941.560,00 evrov (preglednica 19), amortizacijski načrt pa je razviden iz preglednice 20.
Preglednica 20: Amortizacijski načrt
LETO NV ams Letna AM RSV Celotna OV % SV % OV 1 941.560,00 12,50% 117.695,00 823.865,00 117.695,00 87,50 12,50 2 998.053,60 12,50% 124.756,70 748.540,20 249.513,40 75,00 25,00 3 1.057.936,82 12,50% 132.242,10 661.210,51 396.726,31 62,50 37,50 4 1.121.413,02 12,50% 140.176,63 560.706,51 560.706,51 50,00 50,00 5 1.188.697,81 12,50% 148.587,23 445.761,68 742.936,13 37,50 62,50 6 1.260.019,67 12,50% 157.502,46 315.004,92 945.014,76 25,00 75,00 7 1.335.620,86 12,50% 166.952,61 166.952,61 1.168.668,25 12,50 87,50 8 1.415.758,11 12,50% 176.969,76 0,00 1.415.758,11 0,00 100,00
NV = nabavna vrednost ams = amortizacijska stopnja
Letna AM = letna odpisana vrednost (€) RSV = revalorizirana sedanja vrednost OV = odpisana vrednost
SV = sedanja vrednost
3.3.4.3 Dinamika proizvodnih količin v osmih letih tehnologije Intercet
Zagon linije za razžagovanje je zaradi dobavnega roka mogoč šele v zadnji tretini prvega leta po naložbi. Količina elementov za potrebe končne proizvodnje bo zaradi postopnega povečevanja količin vhodne surovine in privajanja delavcev dosežena predvidoma v petih letih. Iz preglednice 21 je razvidna dinamika letnih proizvodnih količin (Q) v prihodnjih osmih letih.
Preglednica 21: Dinamika proizvodnih količin tehnologije Intercet v osmih letih
LETO 1 (4 mes.) 2 3 4
Q (m³) 1.128,95 3.970,14 4.177,12 4.365,28
LETO 5 6 7 8
Q (m³) 4515,80 4515,80 4515,80 4515,80
3.3.5 Stroški tehnologije Intercet
Pri stroških sem upošteval predvsem rast inflacije v letu 2006. Letna stopnja rasti ni enaka za vse stroške. Stroški plač, upravnih storitev in najemnin se gibljejo od 0,8 do
1,2 %, stroški vzdrževanja in zavarovalnih premij od 1,8–2,5 % , stroški energije (elektrika, gorivo) 2,5–3,2 % in cena surovine 4–6 % (Umar, 2007).
Povprečne cene elementov po posameznih kategorijah so nespremenjene (preglednica 12).
Na podlagi povečanih potreb po razžaganih elementih (preglednica 16) smo predvideli tudi letni prihodek od prodaje (preglednica 22).
Preglednica 22: Predviden prihodek od povečane proizvodne količine elementov ob nespremenjenih cenah po kategorijah
POZ DIMENZIJA elementa
(mm) KOLIČINA (m3) P. CENA (€) PROIZVO. (€) 1 TT 880 x 80 x 32 1172,223
2 TT 460 x 80 x 32 610,366
3 TT 420 x 59 x 32 197,992 466,18 923.311,2 4 ELEMENT A 142,36 599,00 85.273,6
5 ELEMENT B 963,9952 479,00 461.753,7
6 ELEMENT C 647,892 199,00 128.930,5
7 ELEMENT D 718,704 135,00 97.025,0
8 ELEMENT E 62,27 114,61 7.136,5
ELEMENTI SKUPAJ 4515,804 1.703.430,6 9 BU. ŽAGOVINA 460,6848 6,00 2.764,1 10 BU. OSTANKI 2946,2923 20,00 58.925,8 OSTANKI SKUPAJ 3406,9771 61.690,0 PORABA BU. DESK 7922,46 SKUPAJ 1.765.120,5
Cena za žagovino je 6 €/m³ , cena za ostanke pa 20 €/ m³.
Izračun novih povprečnih cen na podlagi povečanja količin v kategoriji TT in B.
Povprečna prodajna cena elementov = vrednost vseh elementov / kol. elementov = 1.703.430,6 / 4515,804 = 377,22 €
Zaradi znanega izkoristka, deleža žagovine in deleža ostankov pri razžagovanju desk lahko izračunamo povprečno bruto prodajno ceno elementov skupaj z žagovino in ostanki.
CP/Q1 = 1.765.120,5 / 4515,804 = 390,87 €
3.3.5.1 Določitev fiksnih stroškov po naložbi v osmih letih tehnologije Intercet
Preglednica 23: Celotni in povprečni fiksni stroški po naložbi za posamezna leta v osmih letih tehnologije Intercet
LETO 1 2 3 4 5 6 7 8
IME F. STROŠKA VIŠINA STROŠKA (€)
Letna rast PLAČE IN
DAJATVE,
REGRES REŽIJE 70.980,00 71.831,76 72.693,74 73.566,07 74.448,86 75.342,25 76.246,35 77.161,31 1,20%
UPRAVNE
STORITEV 57.600,00 58.291,20 58.990,69 59.698,58 60.414,97 61.139,95 61.873,62 62.616,11 1,20%
ZAVAROVALNE
PREMIJE 19.513,60 19.903,87 20.301,95 20.707,99 21.122,15 21.544,59 21.975,48 22.414,99 2,00%
ELEKTRIČNA
ENERGIJA 6000,00 6180,00 6365,40 6556,36 6753,05 6955,64 7164,31 7379,24 3,00%
VAROVANJE 6654,00 6853,62 7059,23 7271,01 7489,14 7713,81 7945,22 8183,58 3,00%
REDNO
VZDRŽEVANJE 4142,00 4224,84 4309,34 4395,52 4483,43 4573,10 4664,56 4757,86 2,00%
AMORTIZACIJA 117.695,00 124.756,70 132.242,10 140.176,63 148.587,23 157.502,46 166.952,61 176.969,76 6,00%
NAJEMNINE IN
ZAKUPNINE 8421,43 8522,49 8624,76 8728,25 8.832,99 8938,99 9046,26 9154,81 1,20%
CELOTNI FIKSNI
STROŠKI 291.006,03 300.564,48 310.587,21 321.100,41 332.131,81 343.710,79 355.868,42 368.637,66
Q (m³) 1.129,0 3.970,1 4.177,1 4.365,3 4.365,3 4.365,3 4.365,3 4.365,3
Povprečni FS 257,77 75,71 74,35 73,56 76,08 78,74 81,52 84,45
Iz preglednice št 23 je možno razbrati predvideno letno rast posameznih fiksnih stroškov. Visoki povprečni fiksni stroški v prvem letu nastanejo zaradi štiri mesečnega obratovanja linije za razžagovanje.
3.3.5.2 Določitev variabilnih stroškov in revalorizacije po naložbi v osmih letih tehnologije Intercet
Preglednica 24: Celotni in povprečni variabilni stroški po naložbi za posamezna leta v osmih letih tehnologije Intercet
LETO 1 2 3 4 5 6 7 8
Količina surovine 1.980,62 6.965,17 7.328,28 7.658,38 7.922,46 7.922,46 7.922,46 7.922,46
Letna rast
Cena surovine 139 146,645 154,710475 163,219551 172,196626 181,667441 191,65915 202,200403 5,50%
NAZIV V. STROŠKA VIŠINA STR. (€/LETO)
STROŠKI SUROVIN 275.305,59 1.021.406,70 1.133.761,44 1.249.997,52 1.364.221,43 1.439.253,61 1.518.412,56 1.601.925,25 PLAČE IN DAJATVE,
REGRES PROIZVODNIH
DELAVCEV 127.780,6 129.314,00 130.865,77 132.436,16 134.025,39 135.633,69 137.261,30 138.908,43 1,20%
STROŠKI PREHRANE 13.242,86 13.401,77 13.562,59 13.725,34 13.890,05 14.056,73 14.225,41 14.396,11 2,50%
PREVOZ NA DELO 5128,16 5189,70 5251,98 5315,00 5378,78 5443,33 5508,65 5574,75 3,00%
REZERVNI DELI 2500,00 2530,00 2560,36 2591,08 2622,18 2653,64 2685,49 2717,71 3,00%
STROŠKI GORIVA 2138,40 2164,06 2190,03 2216,31 2242,91 2269,82 2297,06 2324,62 3,00%
CELOTNI VARIABILNI
STROŠKI 426.095,65 1.174.006,23 1.288.192,16 1.406.281,41 1.522.380,73 1.599.310,82 1.680.390,46 1.765.846,88
Q (m³) 1.128,95 3.970,14 4.177,12 4.365,28 4.515,80 4.515,80 4.515,80 4.515,80
Povprečni VS 377,43 295,71 308,39 322,15 337,12 354,16 372,11 391,04 Iz preglednice št 24 je možno razbrati predvideno letno rast posameznih variabilnih stroškov. Visoki povprečni variabilni stroški v prvem letu nastanejo zaradi štiri mesečnega obratovanja linije za razžagovanje.
3.3.5.3 Celotni stroški po naložbi za posamezna leta v osmih letih tehnologije Intercet CS = CFS + CVS
Preglednica 25: Celotni stroški in povprečni celotni stroški po naložbi za posamezna leta v osmih letih tehnologije Intercet
LETO 1 2 3 4 5 6 7 8
CS (€) 717.101,7 1.474.570,7 1.598.779,4 1.727.381,8 1.854.512,5 1.943.021,6 2.036.258,9 2.134.484,5
Q (m³) 1.129,0 3.970,1 4.177,1 4.365,3 4.515,8 4.515,8 4.515,8 4.515,8
Povprečni
CS 635,19 371,41 382,75 395,71 410,67 430,27 450,92 472,67
Stopnja
letne rasti -41,53% 3,05% 3,39% 3,78% 4,77% 4,80% 4,82%
Iz preglednice 25 je razvidno gibanje celotnih in povprečnih stroškov v osmih letih ter spremembe stopenj letnih rasti.
3.3.6 Povprečna cena za žagovino, ostanke in elemente
Cene elementov rastejo počasneje (preglednica št 26) kot vrednost materiala (preglednica št 24).
Preglednica 26: Povprečna cena za žagovino, ostanke in elemente za posamezna leta v osmih letih
LETO 1 2 3 4 5 6 7 8
Cena žagovine 6 6,22 6,44 6,67 6,91 7,16 7,42 7,69
Cena ostankov 20 20,72 21,47 22,24 23,04 23,87 24,73 25,62
Cena elementov 377,22 390,80 404,87 419,44 434,54 450,19 466,39 483,18
Stopnja rasti 3,60% 3,60% 3,60% 3,60% 3,60% 3,60% 3,60%
3.3.7 Celotni prihodki po naložbi v nove tehnologije in povprečna bruto cena elementov
Zagon linije za razžagovanje je zaradi dobavnega roka, montaže in privajanja delavcev, mogoč šele v zadnji tretjini prvega leta po naložbi.
Količina elementov za potrebe končne proizvodnje bo zaradi postopnega povečevanja količin vhodne surovine in privajanja delavcev dosežena predvidoma v petih letih.
Povprečna bruto cena na enoto mere elementa = CP / Q(elementov/leto) (preglednica 27) Preglednica 27: Celotni prihodki po naložbi v nove tehnologije
LETO 1. leto 2. leto 3. leto 4. leto 5. leto 6. leto 7. leto 8. leto CP (€) 441.285 1.607.720 1.752.430 1.899.584 2.033.380 2.106.582 2.182.419 2.260.986 Q (m³) 1.128,95 3.970,14 4.177,12 4.365,28 4.515,80 4.515,80 4.515,80 4.515,80 PBC
(€/m³) 390,88 404,95 419,53 435,16 450,28 466,49 483,28 500,68
CP = celotni prihodek
Q = proizvodna količina elementov
PBC = povprečna bruto cena na enoto mere (v bruto ceni je zajeta cena elementov, delež žagovine in delež lesnih ostankov)
3.3.8 Poslovni rezultat, prag pokritja in prikaz stroškov tehnologije Intercet
Poslovni rezultat: FR = CP – CS CP (preglednica 27)
CS (preglednica 25)
Preglednica 28: Poslovni rezultati po naložbi tehnologije Intercet za posamezna leta v osmih letih
LETO 1. leto 2. leto 3. leto 4. leto CS (€) 717.101,7 1.474.570,7 1.598.779,4 1.727.381,8 CP (€) 441.285,4 1.607.720,3 1.752.430,4 1.899.584,5 PR (€) -275.816,3 133.149,6 153.651,0 172.202,7 LETO 5. leto 6. leto 7. leto 8. leto CS (€) 1.854.512,5 1.943.021,6 2.036.258,9 2.134.484,5 CP (€) 2.033.380,0 2.106.581,7 2.182.418,7 2.260.985,7 PR (€) 178.867,5 163.560,1 146.159,8 126.501,2
Iz poslovnega rezultata v amortizacijski dobi osmih let (preglednica 28 in slika št 12) je razvidno, da je poslovanje pri načrtovani proizvodni in prodajni realizaciji 4515,804 m³ negativno v prvem letu zaradi manjše letne količine elementov (postavitev in zagon linije, privajanje delavcev), narašča naslednja 4 leta, potem pa revalorizirani stroški in predvidena nižja rast cen elementov povzroči padanje poslovnega rezultata. Po osmih letih je poslovni rezultat še vedno pozitiven.
-300.000,0 -200.000,0 -100.000,0 0,0 100.000,0 200.000,0 300.000,0
1 2 3 4 5 6 7 8
LETO
PR (€)
Slika 12: Poslovni rezultat za posamezna leta tehnologije Intercet v dobi osmih let
Prag pokritja:
PVS = CVS / Q Q = CFS / (C – PVS)
Preglednica 29: Prag pokritja po naložbi v tehnologijo Intercet za posamezna leta v osmih letih
LETO 1. leto 2. leto 3. leto 4. leto
CFS (€) 291.006,0 300.564,5 310.587,2 321.100,4
PBC(€) 390,9 405,0 419,5 435,2
PVS (€) 377,4 295,7 308,4 322,2
Q (m³) 21.628,5 2.751,3 2.794,6 2.841,4 LETO 5. leto 6. leto 7. leto 8. leto
CFS (€) 332.131,8 343.710,8 355.868,4 368.637,7
PBC(€) 450,3 466,5 483,3 500,7
PVS (€) 337,1 354,2 372,1 391,0
Q (m³) 2.935,1 3.059,8 3.201,1 3.362,1
PBC = povprečna bruto cena (preglednica 26)
Sorazmerno povečanju stroškov sledi tudi vedno višji prag pokritja (preglednica 29 in slika 13). Proizvodna in prodajna realizacija bi se morala temu primerno nenehno povečevati ali pa bi se morala spremeniti sestava kategorij proizvodov s povečevanjem predvsem deleža elementov kategorije A (preglednica 16). S tem bi se povprečna bruto cena elementov(preglednica 27) povečala, kar bi pripomoglo k boljšemu poslovnemu rezultatu in s tem zniževanju praga pokritja. Povprečna bruto cena na enoto mere je cena v kateri je zajeta cena elementov, delež žagovine in delež lesnih ostankov.
2.751,3 2.794,6 2.841,4 2.935,1 3.059,8 3.201,1 3.362,1
0,0 500,0 1.000,0 1.500,0 2.000,0 2.500,0 3.000,0 3.500,0 4.000,0
2 3 4 5 6 7 8
LETO
Q (m³)
Slika 13: Prag pokritja po naložbi v tehnologijo Intercet za posamezna leta v osmih letih
3.4 PONUDNIK TEHNOLOŠKE OPREME ZA RAZŽAGOVANJE DESK: Most, d. o. o, Cerknica, in Forma, d. o. o, Cerknica
Podjetje MOST, d. o. o., ustanovljeno 1994, se ukvarja z načrtovanjem, izdelavo in montažo strojne opreme za podjetja v lesni industriji na področju dolžinskega optimiranja in transportnih naprav.
FORMA, d. o. o., Cerknica, je specializirano podjetje za tehnološko projektiranje, izdelavo, dobavo in montažo strojev in opreme za lesno industrijo, prednostno za razžagovanje lesa od deske do elementov.
3.4.1 Opis tehnološkega procesa Most/Forma
Projekt tehnološke izvedbe razžagovanja je kombinacija tehnološke opreme
dolžinskega in širinskega optimiranja, ki omogoča prečno-vzdolžni način razžagovanja žaganega lesa listavcev. Podelava razžagovanja elementov in razžagovanje zarisanih, krivih elementov omogočata dva tračna žagalna stroja iz zdajšnje tehnološke opreme.
Transport elementov in odpadkov opravljajo transportne naprave.
Nalaganje letvičenih paketov desk na prečni verižni transporter (poz. 1) poteka z viličarjem. Na transporterju je prostor za dva paketa: paket na dvižno-obračalni napravi, ki je v postopku predelave in rezervni paket, da ga delavec takoj po porabi predhodnega paketa naloži na dvižno zvračalno napravo, da v proizvodnji ni zastojev.
Dviganje in nagibanje zložajev izvaja elektromotorni reduktor z zavoro prek
bremenskih verig in verižnikov, ki omogočajo odvzem paketov iz transporterja (poz.
1), dviganje in nagibanje paketov ter zdrs posameznih plasti desk.
Pri tem zdrsijo letvice pa pločevinasti drči na tračni transporter.
Delavec na prečnem čelilnem stroju (poz. 2) z ogledalom oceni referenčno stran deske za označevanje. Z laserjem označi napako na deski, pri tem pa se dodatni laserski merilnik sam postavi v poz. predpisane krajše dolžine od označene napake. Če delavec oceni, da lahko to napako preskoči in označi naslednjo, da dobi daljše elemente, se postopek približka ponovi.
Prednost takega dela je predvsem v tem, da se delavec sam odloči, ali bo upošteval napako, ali jo bo preskočil in pokazal naslednjo. S tem pridobi na dolžinah elementov pri vzdolžnem razžagovanju, kos z napako pa se dodatno prečno razžaguje po
vzdolžnem razrezu.
Delavci na sortirni krožni mizi (poz. 3) prebirajo elemente in jih sortirajo po dolžinah na palete.
Palete z razžaganimi kosi desk viličarist transportira do večlistnih krožnih žagalnih strojev z dvema fiksnima in enim pomičnim žaginim listom (poz. 4 in 5). Delavci na stroju opravijo vzdolžni razrez s programskim optimiranjem.
Dodelavo ostankov in razžagovanje krivih elementov opravljajo delavci na tračnih žagalnih strojih (poz. 6).
Ostanki potujejo po transporterju (poz. 8) na deponijo za drobljenje v sekance, razžagani elementi pa potujejo po tračnem transporterju (poz. 7) na sortirni trak (poz.
9), kjer jih delavci prebirajo in zlagajo po velikosti in kakovosti.
3.4.2 Tehnološka oprema Most/Forma
Kombinacija tehnološke opreme dolžinskega in širinskega optimiranja omogoča prečno- vzdolžni način razžagovanja žaganega lesa listavcev. Za dodatno
razžagovanje, popravila in razžagovanje zarisanih, krivih elementov sta postavljena dva tračna žagalna stroja zdajšnje tehnološke opreme, kakor tudi transportne naprave in naprava za sortiranje elementov (slika 14 in preglednica 30).
3.4.2.1 Načrt postavitve tehnološke opreme Most/Forma
Slika 14: Tloris tehnološke opreme razžagovanja desk Most/Forma 3.4.2.2 Seznam tehnološke opreme tehnologije Most/Forma
Preglednica 30: Seznam tehnološke in strojne opreme za razžagovanje Most/Forma
POZ. IME STROJA MOČ (kW) K.
ZRAK (Nl/min)
Ø ODS.
CEVI (mm)
1 GNANI PREČNI VERIŽNI TRANSPORTER Z DVIŽNO ZVRAČALNO NAPRAVO IN Z
NAPRAVO ZA RAZLETVIČENJE 4,65 2 LINIJA KLASIČNEGA ČELILNEGA STROJA
TIP MPC 600 9,55 19,5
3 SORTIRNA MIZA 1,1
4 VEČLISTNA K. ŽAGALNI STROJ CML SCA
220 rt 350 ZA DALJŠE ELEMENTE 26,5 100 + 160 5 VEČLISTNA K. ŽAGALNI STROJ CML SCA
220 rt 35 ZA KRAJŠE ELEMENTE 26,5 100 + 160
6 TRAČNA ŽAGA 2 X 5,5 2 x 120
7 TRANSPORTNI TRAK ZA ELEMENTE 1,1 8 TRANSPORTNI TRAK ZA ODPADKE 1,1
9 SORTIRNI TRAK 2,5
SKUPAJ 84 19,5
3.4.3 Porabe tehnologije Most/Forma
Predvidena povečana proizvodna količina razžaganih elementov je 7922,46 m³ desk (preglednica 16). Za opredelitev porabe smo zajeli izračun zmogljivosti razžagovanja materiala, porabo časa in delovno silo, porabo električne energije, oceno porabe stisnjenega zraka in porabo vode.
3.4.3.1 Izračun zmogljivosti razžagovanja po posameznih strojih tehnologije Most/Forma
Tehnični parametri za preračunavanje zmogljivosti linije za razrez Most Dolžine lesa:
- največ 5000 mm
- najmanj 1000 mm (pred predčeljenjem) - najmanj 300 mm (po čeljenju)
Zmogljivost linije za čeljenje: 2–3 deske / najmanj 4 m Časovni parametri
Število delovnih dni v letu 250 Faktor izkoristka delovnega časa v izmeni f (del.č.) 0,85 Tipičen predstavnik za preračun zmogljivosti:
- dolžina (d) 3,5 m - širina (š) 0,28 m - debelina (deb) 0,032 m - volumen (V) 0,03136 m³
LINIJA KLASIČNEGA ČELILNIEGA STROJA TIP MPC 600
Zmogljivost linije za čeljenje (2–3 deske dol. 4 m): 3 deske / min.
VEČLISTNA K. ŽAGALNI STROJ CML SCA 220 rt 350 (2 FIKSNA IN POMIČNI Ž. LIST)
Širina lamel š(lam) 0,075 m Faktor zaporedne zapolnitve f(zap.) 0,85
Število prehodov št. p. 2 Hitrost podajanja v(pod) 35 m/min
Faktor izkoristka (odpadki na čeljenju) f (izk.) 0,8
Za dodelavo razžagovanja predvidevam, da bo treba razžagati v povprečju 1,5–2 m³ odčeljenih kosov desk na dan.
Kapaciteta (K)
Q = št. del. dni/leto X (V / dan / V (deske))
K = 250 X (1,5 / 0,03136) = 11.958 desk/leto Količina (Q)
Q = K X V = 11.958 desk/leto X 0,03136 m³ = 375 m³/leto
3.4.3.2 Določitev števila strojev in zasedenost kapacitet tehnologije Most/Forma LINIJA KLASIČNEGA ČELILNIKA TIP MPC 600
N = letno količino materiala / letna kapaciteta stroja
N = K / Q = 7922,46 m³/leto / 9.596,16 m³/leto = 0,83 = stroj
VEČLISTNA K. ŽAGA CML SCA 220 rt 350 (2 FIKSNA IN POMIČNI Ž. LIST) N = K / Q = 7922,46 m³/leto / 6214,656 m³/leto = 1,27 = 2 stroja
Preglednica 31: Zasedenost posameznih strojev za razžagovanje tehnologije Most/Forma
POZ. NAZIV STROJA K
(m³/leto) Q
(m³/leto) Zasedenost
1 LINIJA KLASIČNEGA ČELILNEGA STROJA
TIP MPC 600 9.596 7922,46 0,83 % 2
VEČLISTNI K. ŽAGALNI STROJ CML SCA
220 rt 350 12.429 7922,46 1,27 % 3 TRAČNI ŽAGALNI STROJ 375 DODELAVA
Po zasedenosti strojev iz preglednice 31 je razvidno, da potrebujemo eden čelilni žagalni stroj za prečno razžagovanje in dva večlistna krožna žagalna stroja za vzdolžno razžagovanje.
3.4.3.3 Poraba časa in delovna sila tehnologije Most/Forma
Za obratovanje linije je potrebnih dvanajst delavcev na dan, in sicer (preglednica 32):
- optimiranje in nadzor doziranja desk 1 delavec - prebiranje na sortirni mizi 3 delavci - širinsko optimiranje 4 delavci - sortiranje in zlaganje elementov 7 delavcev SKUPAJ 15 delavcev
Potrebno št. zaposlenih delavcev = potrebno št. delavcev v izmeni / faktor odsotnosti Potrebno število delavcev = 15 / 0,8 = 18,75 = 19 delavcev
Faktor letne odsotnosti izračunamo iz:
Predvidena bolniška odsotnost 10 % Dopust 30 dni na delavca 12 % Faktor letne odsotnosti = (100 – (10+12))/100 = 0,78
Iz predvidenega števila delavcev izračunam porabo časa za nažagane elemente:
Poraba časa = št. navzočih delavcev v izmeni x 250 dni x 8 ur Poraba časa = 15 x 250 dni x 8 ur = 30.000 ur
Normativ porabe časa pri predvidenem izkoristku na enoto proizvoda:
Za predvideno količino nažaganih elementov 4.515,804 m³/leto bo porabljenih 30.000 delavnih ur, kar je 6,643 ure za m³ razžaganih elementov.
Preglednica 32: Predvideno število, spol in izobrazbena struktura delavcev tehnologije Most/Forma
3.4.3.4 Poraba električne energije tehnologije Most/Forma Skupna imenska moč je 84 kW (preglednica 30).
Koeficient obremenitve : ko = 0,6
Resnična priključna moč : Pd = 84 kW x 0,6 = 50,4 kW Predvidena letna poraba:
50,4 kW x 7,5 ur x 1 izm. x 250 delovnih dni = 94.500,00 kWh/leto
3.4.3.5 Ocena porabe stisnjenega zraka tehnologije Most/Forma Letna poraba stisnjenega zraka :
19,5 Nl/min x 60min x 7,5 x 250 x 0,12 = 263.250 Nl/leto
3.4.3.6 Normativ in poraba vode tehnologije Most/Forma
Voda sanitarna (m³): (50 l / 1000 l) x (15 + 4) delavcev x 250 dni = 237,500 m³/leto
3.4.4 Izračun letne amortizacije tehnologije Most/Forma
Podjetje z amortizacijo nadomešča izgubljena sredstva zaradi izgubljanja vrednosti delovnih sredstev, ki je posledica naravnega staranja, obrabe ali ekonomskega staranja.
Nabavna vrednost tehnološke opreme tehnologije Most/Forma je 182.738 evrov (preglednica 33).
Preglednica 33: Nabavna vrednost tehnološke opreme tehnologije Most/Forma
POZ. IME STROJA VREDNOST
1 LINIJA KLASIČNEGA ČELILNEGA ŽAGALNEGA
STROJA TIP MPC 600 55.038,00 2 VEČLISTNI K. ŽAGALNI STROJ CML SCA 220 rt
350 s pripadajočimi dodatki (2 kosa) 122.000,00 3 TRAČN ŽAGALNI STROJ (2 stroja) in
TRANSPORTERJI Iz zdajšnje
proizvodnje
4 Prevoz 1200,00
5 Izdelava temelja 1000,00
6 Dovod električne napeljave 1500,00
7 Priklop odsesovanja in premiki transporterjev 2000,00 SKUPAJ NABAVNA VREDNOST 182.738,00
3.4.4.1 Amortizacijski načrt tehnologije Most/Forma
Obratovanje linije bo potekalo v eni izmeni, tako da bo izraba strojev in naprav sorazmerno majhna. Ocena življenjske dobe linije za razžagovanje je zato 8 let.
ams = 100 % / življenjska doba = 100 / 8 = 12,50 % Revalorizacijska stopnja: 6 %
Izračun amortizacije za dobo osmih let je prikazan v amortizacijskem načrtu (preglednica 34).
Preglednica 34: Amortizacijski načrt tehnologije Most/Forma
LETO NV ams Letna
AM RSV Celotna OV %
SV % OV 1 182.738,00 12,50% 22.842,25 159.895,75 22.842,25 87,50 12,50 2 193.702,28 12,50% 24.212,79 145.276,71 48.425,57 75,00 25,00 3 205.324,42 12,50% 25.665,55 128.327,76 76.996,66 62,50 37,50 4 217.643,88 12,50% 27.205,49 108.821,94 108.821,94 50,00 50,00 5 230.702,51 12,50% 28.837,81 86.513,44 144.189,07 37,50 62,50 6 244.544,67 12,50% 30.568,08 61.136,17 183.408,50 25,00 75,00 7 259.217,35 12,50% 32.402,17 32.402,17 226.815,18 12,50 87,50 8 274.770,39 12,50% 34.346,30 0,00 274.770,39 0,00 100,00
NV = nabavna vrednost ams = amortizacijska stopnja
Letna AM = letna odpisana vrednost (€) RSV = revalorizirana sedanja vrednost SV = sedanja vrednost
OV = odpisana vrednost
3.4.5 Dinamika proizvodnih količin v osmih letih
Zagon linije za razžagovanje je zaradi dobavnega roka možen šele v zadnji tretini prvega leta po naložbi. Količina elementov za potrebe končne proizvodnje bo zaradi postopnega povečevanja količin vhodne surovine in privajanja delavcev dosežena predvidoma v treh letih. Iz preglednice 21, poglavje 3.4.3, je razvidna dinamika letnih proizvodnih količin (Q) v prihodnjih osmih letih.
3.4.6 Stroški tehnologije Most/Forma
Pri stroških sem upošteval predvsem rast inflacije v letu 2006. Letna stopnja rasti ni enaka za vse stroške. Stroški plač, upravnih storitev in najemnin se gibljejo od 0,8 do 1,2 %, stroški vzdrževanja in zavarovalnih premij od 1,8–2,5 % , stroški energije (elektrika, gorivo) 2,5–3,2 % in cena surovine 4– 6 % (UMAR, 2007).
3.4.6.1 Določitev celotnih in povprečnih fiksnih stroškov za osem let tehnologije Most/Forma Preglednica 35: Celotni in povprečni fiksni stroški po naložbi v tehnologijo Most/Forma
LETO 1 2 3 4 5 6 7 8
NAZIV F. STROŠKA VIŠINA STROŠKA (€)
Letna rast PLAČE IN DAJATVE,
REGRES REŽIJE 70.980,00 71.831,76 72.693,74 73.566,07 74.448,86 75.342,25 76.246,35 77.161,31 1,20 % UPRAVNE STORITEV 57.600,00 58.291,20 58.990,69 59.698,58 60.414,97 61.139,95 61.873,62 62.616,11 1,20 % ZAVAROVALNE
PREMIJE 11.925,38 12.163,89 12.407,17 12.655,31 12.908,41 13.166,58 13.429,91 13.698,51 2,00 % ELEKTRIČNA
ENERGIJA 6000,00 6180,00 6365,40 6556,36 6753,05 6955,64 7164,31 7379,24 3,00 %
VAROVANJE 6654,00 6853,62 7059,23 7271,01 7489,14 7713,81 7945,22 8183,58 3,00 % REDNO VZDRŽEVANJE 4142,00 4224,84 4309,34 4395,52 4483,43 4573,10 4664,56 4757,86 2,00 % AMORTIZACIJA 22.842,25 24.212,79 25.665,55 27.205,49 28.837,81 30.568,08 32.402,17 34.346,30 6,00%
NAJEMNINE IN
ZAKUPNINE 8421,43 8522,49 8624,76 8728,25 8832,99 8938,99 9046,26 9154,81 1,20 % CELOTNI FIKSNI
STROŠKI 188.565,06 192.280,58 196.115,87 200.076,59 204.168,67 208.398,40 212.772,42 217.297,72
Q (m³) 1.128,95 3.970,14 4.177,12 4.365,28 4.515,80 4.515,80 4.515,80 4.515,80
Povprečni FS 167,03 48,43 46,95 45,83 45,21 46,15 47,12 48,12
Iz preglednice št 35 je možno razbrati predvideno letno rast posameznih fiksnih stroškov. Visoki povprečni fiksni stroški v prvem letu nastanejo zaradi štiri mesečnega obratovanja linije za razžagovanje.
3.4.6.2 Določitev celotnih in povprečnih variabilnih stroškov za osem let tehnologije Most/Forma Preglednica 36: Celotni in povprečni variabilni stroški po naložbi v tehnologijo Most/Forma
LETO 1 2 3 4 5 6 7 8
Količina surovine 1.980,62 6.965,17 7.328,28 7.658,38 7.922,46 7.922,46 7.922,46 7.922,46 Letna
rast Cena surovine 139 146,645 154,710475 163,219551 172,196626 181,667441 191,65915 202,200403 5,50 %
NAZIV V. STROŠKA VIŠINA STR. (€/LETO)
STROŠKI SUROVIN 275.305,59 1.021.406,70 1.133.761,44 1.249.997,52 1.364.221,43 1.439.253,61 1.518.412,56 1.601.925,25 PLAČE IN DAJATVE,
REGRES PROIZVODNIH
DELAVCEV 161.855,47 163.797,74 165.763,31 167.752,47 169.765,50 171.802,68 173.864,32 175.950,69 1,20 % STROŠKI PREHRANE 16.774,29 16.975,58 17.179,29 17.385,44 17.594,07 17.805,19 18.018,86 18.235,08 2,50 % PREVOZ NA DELO 6495,67 6573,62 6652,50 6732,33 6813,12 6894,88 6977,62 7061,35 3,00 % REZERVNI DELI 2500,00 2530,00 2560,36 2591,08 2622,18 2653,64 2685,49 2717,71 3,00 % STROŠKI GORIVA 2138,40 2164,06 2190,03 2216,31 2242,91 2269,82 2297,06 2324,62 3,00 % CELOTNI
VARIABILNI
STROŠKI 465.069,42 1.213.447,69 1.328.106,92 1.446.675,15 1.563.259,19 1.640.679,83 1.722.255,89 1.808.214,70
Q (m³) 1.128,95 3.970,14 4.177,12 4.365,28 4.515,80 4.515,80 4.515,80 4.515,80
Povprečni VS 411,95 305,64 317,95 331,41 346,18 363,32 381,38 400,42
Iz preglednice št 24 je možno razbrati predvideno letno rast posameznih variabilnih stroškov. Visoki povprečni variabilni stroški v prvem letu nastanejo zaradi štiri mesečnega obratovanja linije za razžagovanje.
3.4.6.3 Celotni in povprečni stroški po naložbi v osmih letih tehnologije Most/Forma
Iz preglednice 37 je razvidno gibanje celotnih in povprečnih stroškov v osmih letih ter spremembe stopenj letnih rasti.
CS = CFS + CVS
Preglednica 37: Celotni stroški in povprečni celotni stroški po naložbi v tehnologijo Most/Forma
LETO 1 (4 mes) 2 3 4 5 6 7 8
CS (€) 653.634,5 1.405.728,3 1.524.222,8 1.646.751,7 1.767.427,9 1.849.078,2 1.935.028,3 2.025.512,4 Q (m³) 1.129,0 3.970,1 4.177,1 4.365,3 4.515,8 4.515,8 4.515,8 4.515,8 Povprečni CS 578,98 354,07 364,90 377,24 391,39 409,47 428,50 448,54
Stopnja rasti -38,84% 3,06% 3,38% 3,75% 4,62% 4,65% 4,68%
3.4.7 Povprečna cena za žagovino, ostanke in elemente
Cene elementov rastejo počasneje kot vrednost materiala. Povprečna rast cen elementov, izračunana na podlagi zadnjih treh let, je 3,6 % (preglednica št 26), povprečna rast surovine, izračunana na podlagi zadnjih treh let, pa je 5,5 % (preglednica št 24). Predvidena rast ostalih stroškov za naslednjih osem let je razvidna iz preglednice 35 in 36.
3.4.8 Celotni prihodki po naložbi in povprečna bruto cena elementov
Zagon linije za razžagovanje je zaradi dobavnega roka, montaže in privajanja delavcev, možen šele v drugi polovici prvega leta po naložbi.
Količina elementov za potrebe končne proizvodnje bo zaradi postopnega povečevanja količin vhodne surovine in privajanja delavcev dosežena predvidoma v petih letih.
Količina elementov za potrebe končne proizvodnje bo zaradi postopnega povečevanja količin vhodne surovine in privajanja delavcev dosežena predvidoma v petih letih.