Prevodne emisije 19
Vertikalna sklopna plošča
Vertikalna sklopna plošča, ang. Vertical coupling plane, krajše VCP, je kovinska (aluminijasta ali bakrena) plošča dimenzije 0,5 m x 0,5 m in debeline vsaj 0,25 mm. Ta je vgrajena v neprevodni podstavek (po navadi lesen), ki ima take dimenzije, da lahko napravo postavimo 10 cm od plošče. Plošča mora vsebovati ozemljitveni vodnik z dvema 470 kΩ uporoma (ang. Bleeder resistors).
Horizontalna sklopna plošča
Horizontalna sklopna plošča, ang. Horizontal coupling plane, krajše HCP, je kovinska (aluminijasta ali bakrena) plošča dimenzije 1,6 m x 0,8 m in debeline vsaj 0,25 mm. Plošča mora vsebovati ozemljitveni vodnik z dvema 470 kΩ uporoma.
Pol odbojna soba z vrtljivo ploščadjo
Pol odbojna soba, ang. Semi-anechoic chamber ali krajše SAC, je soba, obdana z feritnimi in penastimi absorberji, kateri preprečujejo odboje radio frekvenc in izolirajo sobo pred uhajanjem motenj v zunanji svet. Ta soba mora biti dovolj velika, da se vanjo postavi testna naprava in od nje zagotovi zadostna oddaljenost antene.
Prekinitveni generator
Prekinitveni generator, ang. Power fail generator, je generator, s katerim se generira napetostne padce, variacije in prekinitve. Generator mora biti skladen s sledečimi pogoji [15]:
Sprememba napetosti na izhodu generatorja 100 % izhodna napetost, 0 A do 16 A 80 % izhodna napetost, 0 A do 20 A 70 % izhodna napetost, 0 A do 23 A 40 % izhodna napetost, 0 A do 40 A
Manj kot 5 % napetosti naprave Manj kot 5 % napetosti naprave Manj kot 5 % napetosti naprave Manj kot 5 % napetosti naprave
Zmožnost izhodnega toka
16 A na fazo pri predpisani napetosti.
Generator mora biti zmožen 20 A pri 80 % predpisane napetosti za 5 s, 23 A pri 70 % in 40 A pri 40 % za 3 s.
Čas vzpona in padca pri 100 Ω obremenitvi Med 1 µs in 5 µs
Fazni zamik 0° do 360°
Fazno razmerje padcev in prekinitev s
frekvenco omrežja Manj kot ±10°
Generatorski nadzor ničelnega prečkanja ±10°
Tabela 5: Specifikacije prekinitvenega generatorja
20 Med preskušanjem uporabljena oprema
Prenapetostni generator
Prenapetostni generator je generator, ki na napravi trenutno povzroči prenapetost od 0,5 kV do 4 kV. Skladen mora biti s sledečimi specifikacijami [9]:
Čas dosega maksimalne napetosti pri odprto zančni vezavi 1,2 µs Čas dosega maksimalne napetosti pri kratkostični vezavi 8 µs Čas trajanja prenapetosti pri odprto zančni vezavi 50 µs Čas trajanja prenapetosti pri kratkostični vezavi 20 µs
polariteta Pozitivna in negativna
Fazni zamik Med (0° in 360°) ±10°,
relativno napajalne frekvence
Hitrost pulzov 1 na minuto ali več
Tabela 6: Specifikacije prenapetostnega generatorja
Slika 4 prikazuje zahtevano obliko pulza po standardu IEC 61000-4-11, ki jo mora prenapetostni generator doseči.
Slika 5: Oblika pulza prenapetostnega generatorja Slika 4: Oblika pulza prenapetostnega generatorja
Prevodne emisije 21
Posplošena shema prenapetostnega generatorja je prikazana na sliki 5. Seveda pa je v realnosti vezje veliko bolj kompleksno.
Radio frekvenčni generator
Radio frekvenčni generator, ang. Radio frequency generator, krajše RF generator je generator, zmožen generiranja frekvenc v zahtevanem frekvenčnem območju testa. Zahtevana je tudi zmožnost amplitudne modulacije z 1 kHz sinusom in globino 80 %, kot tudi nastavitev frekvenčnega koraka in časa med njim [10].
Sofazno absorpcijske klešče
Sofazno absorpcijske klešče, ang. Common-mode absorption device, krajše CMAD, so klešče, sestavljene iz 40 feritnih obročkov, in se uporabljajo za slabljenje motenj zunanjih vplivov v frekvenčnem področju od 30 MHz do 200 MHz [35]. Te se med testom namesti okoli glavnega napajalnega vodnika.
Sprejemnik elektromagnetnih motenj
Sprejemnik elektromagnetnih motenj, ang. Electromagnetic interference reciever, krajše EMI, je sprejemnik, zmožen sprejemanja frekvenc v zahtevanem območju testa.
Stabilni napetostni vir
Stabilni napetostni vir je vir, ki je ločen od standardnega napajalnega omrežja, in s tem izloča omrežne motnje. Zagotavlja stabilno napajalno napetost in frekvenco z manj kot 1 % napako.
Talni absorber
Talni absorberji so penaste piramide višine okoli 0,5 m. Narejeni so iz mešanice polipropilena ter ogljika, in s svojo piramidasto obliko zagotavljajo maksimalno število internih odbojev, kateri zmanjšajo amplitudo signala. [34, 36].
Slika 5: Posplošeno vezje prenapetostnega generatorja
22 Med preskušanjem uporabljena oprema
Transformator z odcepi
Transformator z odcepi, ang. Tapped transformer, je transformator z odcepi na sekundarnem navitju. Transformator ima na sekundarnem navitju tri odcepe, s katerimi zagotovimo 40 %, 70 % ali 80 % napajalne napetosti [37].
Sklopno razklopno vezje
Sklopno razklopno vezje, ang. Coupling-decoupling network, krajše CDN, je vezje, s katerim se loči napajalno omrežje od testnega, da se tega ne onesnažuje z namerno generiranimi motnjami [38].
Slika 6: Transformator z odcepi
Slika 7:Sklopno razklopno vezje
Prevodne emisije 23
5. Emisijski testi
Emisijski testi ugotavljajo, koliko električna naprava onesnažuje javna napajalna omrežja s prevodnimi motnjami, ter koliko onesnažuje okolje okoli sebe z visoko frekvenčnimi izsevanimi motnjami. V tem poglavju so prikazani pojavi, zahteve standardov in izvedba emisijskih preskusov, kot so prevodne in sevalne emisije, harmonski tokovi, nihajne napetosti in utripi.
5.1. Prevodne emisije
Opis pojava
Električne naprave zaradi nelinearnih elementov, oddajnikov ter stikal v javna napajalna omrežja oddajajo emisije, ki se delijo na:
- Trajne emisije, povzročitelji katerih so po navadi manjši nelinearni elementi, in imajo manjšo amplitudo, so počasnejše in dolgotrajne [39].
- Prekinitvene emisije, katere po navadi povzročijo stikala ter preklopi večjih bremen, se pojavijo v obliki ozkih špic s frekvenčnim območjem 150 kHz – 30 MHz [40].
Ti pojavi pripomorejo k poslabšanju kakovosti električne energije, kar posledično omeji oziroma poslabša napravam na enakem omrežju generiranje, širjenje in sprejemanje električne energije. Vse to pripomore k slabšem delovanju naprav, kot na primer zmanjšanje svetlosti svetil, poslabšanje učinkovitosti grelnih elementov v gospodinjskih napravah in podobno [41].
Zahteve standarda
Prevodne emisije pokriva standard EN 55014-1:2015, po katerem pa se baterijski polnilnik testira v frekvenčnem območju od 150 kHz do 30 MHz, in sicer s sledečimi limitami
Frekvenčno
območje Limite razred B Limite razred A
(MHz) (dBµV)
Tabela 7: Limite prevodnih emisij
24 Emisijski testi
Naprave se delijo v dva razreda:
- Naprave, ki so namenjene za komercialno, industrijsko ali poslovno rabo, spadajo v razred A.
- Naprave, ki so namenjene za domačo uporabo, spadajo v razred B.
Posledično baterijski polnilnik spada v razred B.
Potrebna oprema
Za izvedbo testa je potrebna sledeča oprema:
- Neprevodna miza višine vsaj 0,8 m (npr. Leseni voziček).
- Referenčna ozemljitvena plošča vsaj 2 m x 2 m (v mojem primeru ozemljen laboratorij).
- Impedančno stabilizacijsko omrežje - Sprejemnik elektromagnetnih motenj
- Računalnik s programsko opremo EMC32 (za izvedbo ni nujno, ampak zelo olajša in pohitri delo)
Zahtevana postavitev
Postavitev sem izvedel po zahtevah standarda, torej sem baterijski polnilnik postavil na leseni voziček tako, da je bil ta oddaljen 0,4 m od stene ter 0,8 m od vseh ostalih prevodnih površin in naprav. Po standardu je zahtevano, da je kabel med napravo in impedančnim stabilizacijskim omrežjem čim krajši, zato sem tega skrajšal iz 1,5 m na 1 m in ga priklopil v impedančno stabilizacijsko omrežje, katero mora prav tako biti 0,4 m od stene. Tega sem nato povezal na sprejemnik elektromagnetnih motenj, kateri pa je bil povezan na računalnik.
Slika 8: Limite za prevodne emisije
Prevodne emisije 25
Slika 9: Postavitvena shema za prevodne emisije
Slika 10: Postavitev za prevodne emisije Izvedba testa
Po postavitvi sem na računalniku zagnal programsko opremo EMC32, v kateri sem nastavil sledeče parametre:
- V orodni vrstici sem s pritiskom na gumb »Device list...« odprl okno, v katerem sem izbral uporabljeno impedančno stabilizacijsko omrežje (ENV216) in uporabljen sprejemnik elektromagnetnih motenj (ESR7).
26 Emisijski testi
- Z dvojnim klikom na napravo se odpre okno z nastavitvami, kjer sem za frekvenčno območje impedančnega stabilizacijskega omrežja nastavil vrednost od 150 kHz do 30 MHz.
- Na levem robu glavne strani se v mapi »All files« > »system« > »test templates«
-> »EMI auto test« nahajajo v naprej pripravljeni standardni testi. Z desnim klikom sem kliknil na »EMI auto test 150 k-30 MHz, class B« ter izbral »Make new copy«.
- Z dvojnim klikom na kopijo standarda se odpre okno, v katerem sem nastavil frekvenčno območje na 150 kHz do 30 MHz ter čas meritve 10 minut.
- Test se zažene z desnim klikom na kopijo testa in pritiskom na »New test direct«, kar odpre pripravljeno merilno okno, kjer se lahko pred začetkom meritve ponovno pregleda nastavljene parametre.
Meritev poteka v dveh delih:
- V prvem delu meritev traja 10 minut in meri celotno frekvenčno območje. Po končani meritvi program avtomatsko izbere med šest in osem frekvenc, pri katerih so motnje največje.
- V drugem delu program izvaja daljšo meritev na zgoraj izbranimi frekvencami, saj tako preveri, ali je motnja trajajoča ali prekinitvena.
Meritev sem izvedel petkrat, in sicer pri načinih delovanja 2-6. Med meritvijo sem preko obvodnega upora spremljal tudi tok in napetost, s čim sem zagotovil, da se je celotna meritev izvajala na določenem načinu delovanja (Prehod načina delovanja zaradi polnjenja baterije je bil viden s padcem toka in naraščanjem napetosti)
Rezultati
Po končani meritvi sem rezultate shranil v PDF datoteko. V datoteki je prikazan ime naprave in proizvajalca, stanje delovanja, graf meritve ter tabela rezultatov.
Pri pregledu rezultatov meritev je razvidno, da pri nobenem načinu delovanja vrednosti ne presegajo podanih limit. Še več, meritve kvazi-vrha ne presegajo niti limite za povprečno meritev, kar kaže, da polnilnik povzroča zelo malo prevodnih emisij in je posledično tudi brez težav opravil test.
Rezultati prevodnih emisij so podani v prilogi 1.
Sevalne emisije 27
5.2. Sevalne emisije
Opis pojava
Električne naprave zaradi nelinearnih elementov, oddajnikov ter stikal oddajajo emisije.
Ko frekvence teh emisij presežejo 30 MHz, se po večini širijo kot sevanje [2].
Te emisije predstavljajo kar velik problem, saj pri teh frekvencah obratujejo brezžične komunikacije, kot so FM radio, TV signal, GPS, Wi-Fi, Bluetooth in podobno [42].
Zahteve standarda
Sevalne emisije pokriva standard EN 55014-1:2015, po katerem se baterijski polnilnik testira v frekvenčnem območju od 30 MHz do 1 GHz, in sicer s sledečimi limitami
Frekvenčno območje Razred A (10m) Razred B (3m) (MHz) (dBµV/m) kvazi-vrh (dBµV/m) kvazi-vrh
30 do 230 40 30
230 do 1000 47 37
Tabela 8: Limite sevalnih emisij
Slika 11: Limite za sevalne emisije
28 Emisijski testi
Naprave se delijo v dva razreda:
- Naprave, ki so namenjene za komercialno, industrijsko ali poslovno rabo, spadajo v razred A.
- Naprave, ki so namenjene za domačo uporabo, spadajo v razred B.
Posledično baterijski polnilnik spada v razred B.
Potrebna oprema
Za izvedbo testa je potrebna sledeča oprema:
- Pol odbojna soba z vrtljivo ploščadjo - Log-periodična antena
- Sofazno absorpcijske klešče - Neprevodna miza višine 0,8 m - Sprejemnik elektromagnetnih motenj
- Računalnik s programsko opremo EMC32 (za izvedbo ni nujno, ampak zelo olajša in pohitri delo)
Zahtevana postavitev
Postavitev sem izvedel po zahtevah standarda, torej sem baterijski polnilnik postavil na rob neprevodne mize, katera se nahaja na vrtljivi ploščadi. Napajalni vodnik sem speljal navpično proti tlom, skozi sofazno absorpcijske klešče, ter v napajanje. Baterijo sem prav tako postavil na rob mize, in sicer 0,3 m od polnilca. Vodnik med njima sem zvil v pentljo velikosti 0,3 m do 0,4 m. Okoli celotne postavitve sem si zamislil navidezni krog, katerega premer je bil okoli 0,7 m. Polmer tega kroga (0,35 m) sem prištel oddaljenosti antene, katera mora biti ves čas od naprave minimalno 3 m (torej od mize oddaljena 3,35 m). Anteno sem povezal na sprejemnik elektromagnetnih motenj, tega pa na računalnik.
Slika 12: Postavitvena shema za sevalne emisije
Sevalne emisije 29
Slika 13: Postavitev za sevalne emisije Izvedba testa
Po postavitvi sem na računalniku zagnal programsko opremo EMC32, v kateri sem nastavil sledeče parametre:
- V orodni vrstici se s pritiskom na gumb »Device list...« odpre okno, v katerem sem izbral uporabljen sprejemnik elektromagnetnih motenj (ESU8), vrtljivo ploščad ter anteno (HL562E).
- Na levem robu glavne strani se s klikom na »all files« -> »hardware setups« -> »EMI radiated« -> »RE_30M-1G« odpre okno, v katerem se vidi izbrana oprema ter njene nastavitve.
- Na levem robu glavne strani se s klikom na »test templates« -> »EMI scan« -> »IT TEAM« odprejo v naprej pripravljeni standardi. Z desnim klikom na datoteko »EMI scan PREAMP 20dB UP TO 1G PK_INPUT2« se odpre okno z nastavitvami, v katerem sem izbral prej nastavljen »hardware setup«, nastavil frekvenčno območje (start 30 MHz, stop 1 GHz) ter označil opciji »QUASIPEAK« in »CLEARWRITE«.
- Test se zažene z desnim klikom na prej izbrani test in izbiro »New test direct«.
Meritev poteka v treh delih:
- V prvem delu se išče orientacija z največ emisij. Vrtljiva ploščad se vrti s konstantno hitrostjo 5°/s, med čim sprejemnik elektromagnetnih motenj naredi prelet čez celotno frekvenčno območje vsakih 5 ms. Po celotni rotaciji ploščadi se antena dvigne za 0,1 m, in meritev se ponovi. Celoten cikel se je ponavljal, dokler antena ni dosegla višine 2 m, saj je amplituda motenj z višino padala. Celoten cikel se ponovi še z drugo polariteto antene. V območju najslabše meritve se pomeri še okolica ±20° (s korakom 1°) in višina antene ±0,1 m (s korakom 1 cm). S tem zagotovimo, da se test izvaja pri orientaciji z največ emisij.
30 Emisijski testi
- V drugem delu se izmed meritev prvega dela izbere najslabšo, in se pri enaki orientaciji izvede daljša meritev. Pred meritvijo je v programu potrebno v »hardware setup« nastaviti opciji »MaxPeak« in »MaxHold«., kateri shranita frekvence, pri katerih je največ emisij.
- V tretjem delu se iz daljše meritve izbere okoli 10 frekvenc, pri katerih so motnje največje. Na teh frekvencah se izvede daljša meritev (okoli 1 s na frekvenco).
Meritev sem izvedel petkrat, in sicer pri načinih delovanja 2-6. Med meritvijo sem preko zunanjega močnostnega generatorja spremljal tudi tok in napetost, s čim sem zagotovil, da se je celotna meritev izvajala na določenem načinu delovanja (Prehod načina delovanja zaradi polnjenja baterije je bil viden s padcem toka in naraščanjem napetosti) Rezultati
Po končani meritvi sem rezultate shranil v PDF datoteko. V datoteki je prikazan ime naprave in proizvajalca, stanje delovanja, graf meritve in tabela rezultatov.
Pri pregledu rezultatov meritev je razvidno, da pri nobenem načinu delovanja vrednosti ne presegajo podanih limit oziroma tej niso niti blizu, saj je razlika več kot 13 dB. Ta nam da vedeti, da naprava oddaja zelo malo sevalnih emisij in je posledično brez problemov opravila test.
Rezultati sevalnih emisij so prikazani v prilogi 2.
5.3. Harmonski tokovi
Opis pojava
Električne naprave vsebujejo vedno več nelinearnih elementov, ki v vezja vnašajo različne frekvenčne motnje. Posledično vezja naprav vlečejo tokove z drugačno valovno obliko od omrežne [12]. Ti tokovi imajo frekvenco, ki je večkratnik omrežne (npr. Javno omrežje ima frekvenco 50 Hz, drugi harmonik je 100 Hz, tretji 150 Hz in tako dalje) [43-44].
Harmonski tokovi so največji povzročitelj slabšanja kakovosti električne energije in pripomorejo k prekomernem segrevanju naprav in vodnikov in posledično večjim izgubam, zmanjšanju oziroma popačenju navora motorjev, poslabšanju delovanja generatorjev ter k nepravilnimi zagoni naprav.
Harmonski tokovi 31
Zahteve standarda
Harmonske tokove obravnava standard EN 61000-3-2, po katerem se naprave testira do 40 harmonika po sledečih limitah
Harmonski večkratnik Maksimalen dovoljen harmonski tok
Tabela 9: Limite harmonskih tokov za razred A
Naprave se delijo v štiri razrede:
- Hišne naprave, polnilniki, pečice, avdio oprema in sesalci spadajo v razred A - Ročna orodja in varilni aparati, ki niso za profesionalno uporabo, spadajo v razred B - Luči spadajo v razred C
Slika 14: Grafični prikaz limit harmonskih tokov
32 Emisijski testi
- Računalniki, televizorji, hladilniki in zamrzovalniki spadajo v razred D Posledično baterijski polnilnik spada v razred A.
Potrebna oprema
Za izvedbo testa je potrebna sledeča oprema:
- Stabilni napetostni vir - Merilnik harmonskih tokov
- Računalnik s programsko opremo net.control.
Zahtevana postavitev
Standard ne zahteva posebne postavitve, zaželeno pa je, da je vodnik čim krajši, zato sem tega skrajšal. Zaradi dobre prakse sem polnilnik in baterijo postavil na leseni voziček višine 0,8 m in med njima zagotovil 0,1 m razdalje. Polnilnik sem povezal direktno v merilnik harmonskih tokov, tega pa v računalnik.
Slika 15: Shema postavitve za harmonske tokove
Harmonski tokovi 33
Slika 16: Postavitev za harmonske tokove Izvedba testa
Po postavitvi sem na računalniku zagnal programsko opremo net.control, v kateri sem nastavil sledeče parametre:
- Ob zagonu programa se odpre okno »Setup EUT power«, v katerem sem nastavil napetost 230 V in frekvenco 50 Hz. Po nastavitvi sem nastavi »power output« na
»ON« in pritisnil »SET«.
- S pritiskom na ikono »Harmonics (IEC)« in nato »open standard tests« -> »industry«
-> »IEC« -> »basics« -> »IEC 61000-3-2« se odpre mapa z različnimi izdajami standarda. Izbere se najnovejšo podprto izdajo, zato sem izbral »edition 4« ->
»library 230V/50Hz« -> »Class A«.
- Odpre se okno, v katerem sem nastavil »measure time« na 120 s ter »aplication of limits« na 150 % (ta limita pomeni, koliko maksimalna motnja lahko presega povprečno).
Meritev sem izvedel pri največji obremenitvi, torej način delovanja 1, saj se s tem zagotovi, da je polnilnik skozi celotno meritev maksimalno obremenjen, posledično naj bi pri tem načinu delovanja povzročal največ emisij.
34 Emisijski testi
Rezultati
Po končani meritvi sem rezultate shranil v PDF datoteko. V datoteki je prikazan ime naprave in proizvajalca, stanje delovanja, graf meritve ter tabela rezultatov.
Pri pregledu rezultatov meritev lahko opazimo, da je pri polnilniku največji problem deveti harmonik, kateri je dosegel kar 90 % dovoljene vrednosti. Ker pa te in vseh ostalih ni prekoračil, je ta test uspešno opravil.
Rezultati harmonskih tokov so prikazani v prilogi 3.
5.4. Nihajne napetosti in utripi
Opis pojava
Priklopi oziroma vklopi naprav povzročijo majhno nihanje napetosti, ki pa lahko povzroči nezaželeno utripanje ali brlenje svetil na enakem omrežju, kot so na primer žarnice ter zasloni.
Te motnje lahko povzročijo iritacijo uporabnika ali pa celo povzročijo hujše probleme kot na primer epileptični napad [45].
Zahteve standarda
Nihajne napetosti in utripe pokriva standard EN 61000-3-3, kateri pa zahteva, da je naprava skladna s sledečimi pogoji:
- Pri priklopu, zagonu ali spremembi stanja, naprava ne sme povzročiti napetostne spremembe večje od 3,3 % za več kot Dt = 500 ms.
- V ustaljenem stanju 𝑑𝑐 (ang. Steady state) naprava ne sme povzročati napetostne spremembe večje od 3,3 %.
- Največja relativna sprememba napetosti 𝑑𝑚𝑎𝑥, ki jo naprava sme povzročiti, ne sme presegati 4 %.
Pojavi so tudi grafično prikazani na sliki 17.
Nihajne napetosti in utripi 35
𝑈(𝑡) − 𝑂𝑠𝑛𝑜𝑣𝑛𝑎 𝑛𝑎𝑝𝑒𝑡𝑜𝑠𝑡 𝑈𝑛− 𝑆𝑝𝑟𝑒𝑚𝑒𝑛𝑗𝑒𝑛𝑎 𝑛𝑎𝑝𝑒𝑡𝑜𝑠𝑡
𝑑𝑐− 𝑁𝑎𝑝𝑒𝑡𝑜𝑠𝑡𝑛𝑎 𝑠𝑝𝑟𝑒𝑚𝑒𝑚𝑏𝑎 𝑣 𝑢𝑠𝑡𝑎𝑙𝑗𝑒𝑛𝑒𝑚 𝑠𝑡𝑎𝑛𝑗𝑢 𝑑𝑚𝑎𝑥− 𝑁𝑎𝑗𝑣𝑒č𝑗𝑎 𝑟𝑒𝑙𝑎𝑡𝑖𝑣𝑛𝑎 𝑠𝑝𝑟𝑒𝑚𝑒𝑚𝑏𝑎 𝑛𝑎𝑝𝑒𝑡𝑜𝑠𝑡𝑖 𝑑(𝑡) − 𝐾𝑎𝑟𝑎𝑘𝑡𝑒𝑟𝑖𝑠𝑡𝑖𝑘𝑎 𝑟𝑒𝑙𝑎𝑡𝑖𝑣𝑛𝑒 𝑛𝑎𝑝𝑒𝑡𝑜𝑠𝑡𝑛𝑒 𝑠𝑝𝑟𝑒𝑚𝑒𝑚𝑏𝑒
Naprave se delijo v štiri razrede:
- Hišne naprave, polnilniki, pečice, audio oprema in sesalci spadajo v razred A - Ročna orodja in varilni aparati, ki niso za profesionalno uporabo, spadajo v razred B - Luči spadajo v razred C
- Računalniki, televizorji, hladilniki in zamrzovalniki spadajo v razred D Posledično baterijski polnilnik spada v razred A.
Potrebna oprema
Za izvedbo testa je potrebna sledeča oprema:
- Stabilni napetostni vir - Merilnik nihajnih napetosti
- Računalnik s programsko opremo net.control.
Slika 17: Vizualni prikaz limit
36 Emisijski testi
Zahtevana postavitev
Standard ne zahteva posebne postavitve, zaželeno pa je, da je vodnik čim krajši, zato sem tega skrajšal. Zaradi dobre prakse sem polnilnik in baterijo postavil na leseni voziček višine 0,8 m in med njima zagotovil 0,1 m razdalje. Polnilnik sem povezal direktno v merilnik nihajnih napetosti, tega pa v računalnik.
Slika 19:Postavitev za nihajne napetosti in utripe Slika 18: Shema postavitve za nihajne napetosti in utripe
Nihajne napetosti in utripi 37
Izvedba testa
Po postavitvi sem na računalniku zagnal programsko opremo net.control, v kateri sem nastavil sledeče parametre:
- Ob zagonu programa se odpre okno »Setup EUT power«, v katerem sem nastavil napetost 230 V in frekvenco 50 Hz. Po nastavitvi sem nastavil »power output« na
»ON« in pritisnil »SET«.
- S pritiskom na ikono »Harmonics (IEC)« in nato »open standard tests« -> »industry«
-> »IEC« -> »basics« -> »IEC 61000-3-3« se odpre mapa z različnimi edicijami standarda. Izbere se najnovejšo podprto izdajo, zato sem izbral »edition 3« ->
»library 230V/50Hz« -> »Class A«.
- Odpre se okno, v katerem sem nastavil »measure time« na 60 s in »mode« na
»manual«.
Merjenje nihajne napetosti in flikerja se lahko izvaja na tri načine:
- Če ima naprava krajši delovni cikel (manj kot 30 minut), se meritev izvaja samodejno 10 minut.
- Če ima naprava daljši delovni cikel (več kot 30 minut), se meritev izvaja samodejno 120 minut.
- Če naprava nima predvidenega delovnega cikla oziroma se ta samodejno ne vklopi ali izklopi, se test izvaja ročno. Pri tem testu vsako minuto ročno izklopimo in vklopimo napravo in to ponovimo 24 krat.
Ker polnilnik baterij nima nekega samodejnega izklopa, sem izbral ročno izvedbo.
Ker polnilnik baterij nima nekega samodejnega izklopa, sem izbral ročno izvedbo.