Potek vzgojno-izobraževalnega procesa v osmih razredih

Pri izvedbi prvega akcijskega koraka so se povezale, tako kot tudi v petem razredu, učne metode, strategije in vaje za spodbujanje lateralnega (tehnika niti) in ustvarjalnega (simboli, kodi) mišljenja z učno vsebino likovne kulture in medpredmetnima temama Osebni in družbeni razvoj ter Državljanska kultura in izobraževanje. Iz navedenih medpredmetnih tem je izluščena univerzalna tema, in sicer Medčloveški odnosi med vrstniki, s poudarkom na pozitivnih, afirmativnih odnosih na osnovi vzajemnega spoštovanja in upoštevanja.

Uporabljene so strategije sodobne vizualne umetnosti, novomedijske umetnosti v formalnem vidiku nalog kot postopki razpršenosti (kompozicija, način gradnje zbrano – razpršeno) ter recikliranja, mešanja in semplanja (kolaži – uporaba materiala iz časopisov in papirja za kolaž), relacijske in participativne umetnosti pa v pristopu k učenju in poučevanju. Vaje za spodbujanje

173 lateralnega mišljenja in svobodne metode za spodbujanje ustvarjalnosti so v uporabi kot pisne naloge za učence, s pomočjo katerih se je prišlo do osnovne ideje likovne stvaritve.

V prvem akcijskem koraku, osmišljenem kot projektni pouk v trajanju 10 učnih ur, so obravnavane učne vsebine iz Učnega načrta in programa za likovno kulturo: Kompozicija (ključni pojmi: kompozicija – trikotna, diagonalna, vertikalna, horizontalna, krožna;

izobraževalni dosežki: zaznati, izraziti, vrednotiti in spoznati kontrast med maso in prostorom v izbrani kompoziciji); Kompozicija linearnih tekstur (ključni pojmi: risarske teksture, grafična modelacija; izobraževalni dosežki: zaznati, izraziti, vrednotiti in spoznati različne kompozicije linearnih tekstur); Sklad likov (ključni pojmi: horizontalna, vertikalna, diagonalna, krožna/ovalna, trikotna kompozicija; izobraževalni dosežki: zaznati, izraziti, vrednotiti in spoznati skladnost in harmonijo likov v različnih kompozicijah); Ritem in simetrija likov (ključni pojmi: alternacija, repeticija, ornament, simetrija, ritem ploskev; izobraževalni dosežki:

zaznati, izraziti, vrednotiti in prek ornamenta spoznati alternacijo, repeticijo in simetrijo likov);

Odnos slike in teksta (ključni pojmi: kader, kadrirati, strip; izobraževalni dosežki: zaznati, izraziti, vrednotiti in spoznati odnos med sliko in tekstom ter izraziti lastno idejo s piko in črto v okviru več kadrov stripa).

Struktura po imerzivni metodi:

• 1. in 2. ura:

– Univerzalna tema (etapa odkrivanja ali formuliranja problema) in povezovanje z učno vsebino

Prejemanje in odkrivanje informacij o univerzalni temi medčloveških odnosov s pomočjo prilagojenih Unicefovih delavnic v pisnih, ustnih in performativnih nalogah.

Prepoznani so različni medčloveški odnosi in zamišljene so njihove različne možnosti (npr. reševanje problema s pogovorom, pridobitev generične veščine empatije za težave vrstnikov, razvijanje sposobnosti uvidevanja posledic svojih in tujih stališč in postopkov, kritično presojanje družbenih pojavov). Učenci v dobljenih zgodbah prepoznajo odnose, na primer dominacijo, agresijo, enakopravno komunikacijo itd., ter za vrste kompozicij pojme intuitivno povezujejo z dobljenimi simboli. Skupinsko vizualizirajo izbrano vrsto kompozicije s performativnim razporejanjem svojih teles v prostoru v celoto, ki izraža dominantni pojem iz zgodbe. Ti medčloveški odnosi so simbolično prikazani z učno vsebino: simboli za vtis celote oziroma z vrstami kompozicij, v katerih sta bistvena razporeditev in odnos med deli. Obravnavajo se

174 pojem kompozicije ter vrste in načini gradnje, in to skozi refleksijo učnega procesa o tem, kaj se je delalo in zakaj; tečejo pogovori o družbi kot celoti ter o posamezniku kot sestavnem delu te celote in pomenu afirmativnih odnosov.

• 3. in 4. ura:

– Generativna tema – povezovanje univerzalne teme z osebnim izkustvom učencev Povezovanje tematike Unicefovih zgodb s podobnimi doživetji učencev (razred, šola, prijatelji itd.). Osredotočanje na temo vrstniškega nasilja in medsebojnih odnosov v razredu. Pogovor o skladnosti in harmoniji posameznikov v skupini oziroma razredu. Z dogovorjenimi grafizmi učenci prikazujejo razredni sociogram kot uvid v različne vrste odnosov med učenci (npr. intenzivno prijateljsko druženje, druženje zaradi učenja, izostanek komunikacije itd.), najde se tudi primerjavo z družabnimi omrežji na spletu.

Odnose so potem na kratko komentirali s sklepom, kako izboljšati razredno komunikacijo. Prva likovna naloga – risanje razrednega sociograma; povezovanje z učno vsebino o kompoziciji linearnih tekstur. Po risanju sociograma učenci prostor med linijami lahko dopolnijo z deli fotokopij del ustvarjalcev z namenom prikazati intenzivnost komunikacije.

– Postavljanje cilja in produkcija idej (etapa inkubacije)

Povezovanje izločenih besed iz Unicefovih zgodb z osebnim izkustvom učencev s sorodno tematiko, pisno beleženje dogodka, resničnega ali izmišljenega. Učencem je bilo podano navodilo, da zgodbe nosijo afirmativna sporočila, namenjena vrstnikom;

zgodbe prilagajajo scenariju za strip in razmišljajo o vizualizaciji sporočila.

• 5., 6., 7. in 8. ura:

– Iskanje odgovarjajoče forme za podano vsebino (etapa iluminacije) ter mediji in materiali (etapa produkcije)

Druga likovna naloga – realizacija stripa ali fotostripa; vsak izmed učencev prejme papir s podano vrsto kompozicije ali jo izbere sam, včasih tudi z vrsto ritma ter načrti in rakurzi (odvisno od šole in izbora učiteljice). Vizualizacija abstraktnih pojmov (afirmativna sporočila) s pomočjo tradicionalnih medijev, risbe in kolaža ter sodobnega medija – digitalne fotografije.

• 9. in 10. ura:

– Refleksija in analiza ter remediacija (etapa elaboracije in evalvacije)

Rekonstrukcija in analiza celotnega učnega procesa, elaboracija kot uvidevanje celote in vrnitev na prejšnje etape zaradi dodelave in dopolnitve detajlov, analiza lastnega in tujega dela, evalvacija, remediacija (povezovanje z učno vsebino, analiza, vrednotenje,

175 kritična uporaba v okolju). Učenci predstavljajo svoje likovne stvaritve, drug drugemu predstavljajo sporočilo, analizirajo, ali je sporočilo z izbrano vrsto kompozicije v likovnem pogledu dobro izpostavljeno. Analiza likovnih stvaritev s pomočjo pripravljenih nalog in z beleženjem odgovorov na naloge (odvajanje likovnih elementov, vrsta kompozicij in kompozicijskih načel s pomočjo fotografiranja detajlov in celote; analiza uporabe medijev in materiala; primerjava z umetniškimi deli in primeri iz vsakdanjega življenja; obravnava učne vsebine). Preverjanje usvojenega s pomočjo vprašalnika.

Analiza likovnih stvaritev učencev

Glede na izrazito navzočnost medvrstniškega nasilja v hrvaških šolah je bila to znana in zato tudi zanimiva tema za učence vseh treh razredov, pa tudi v likovnih stvaritvah so se pogosto ozrli na konkretne probleme v razredu. V vseh treh osmih razredih so imeli »žrtveno jagnje«, predmet bullyinga. Prav zato se v dveh osmih razredih večina stripov ukvarja s to problematiko, bodisi neposredno bodisi v okviru izmišljene zgodbe, kar jim je poudarjeno kot možnost. Prvih šest slik prikazuje proces od izločanja besed iz Unicefovih zgodb, iskanja grafičnega prikaza situacije in določanja vrste kompozicije do performativne prostorske vizualizacije teme.

Horizontalna kompozicija – slike 39, 40 in 41

Diagonalna kompozicija, slike 42, 43, 44

Svobodna kompozicija – slike 45, 46 in 47

176

Centralna ali krožna kompozicija – slike 48, 49 in 50

Horizontalna kompozicija – slike 51, 52 in 53

Vertikalna kompozicija – slike 54, 55 in 56

V nadaljevanju so prikazane drugačne prostorske rešitve istih kompozicij v preostalih dveh razredih.

Centralna – slika 57 Trikotna ali piramidna – slika 58 Vodoravna – slika 59

Pravokotna – slika 60 Diagonalna – slika 61 Svobodna – slika 62

177

Krožna – slika 63 Vodoravna – slika 64 Trikotna – slika 65 Vertikalna – slika 66

V uvodnem delu tretje ure je tekla beseda o situacijah, opisanih v zgodbah, in odnosih v razredu.

To je bil uvod v naslednjo nalogo, ki se je nanašala na dinamiko razrednih odnosov. Učenci so se o legendah dogovarjali sami ali v dogovoru z učiteljicami (sliki 65 in 66), z linijami različnih tokov in karakterjev, ki so jih uporabili v prikazu medsebojnih odnosov. Ena izmed učiteljic je pripravila tudi dodatne informacije za učence (slika 67). Tam, kjer so bili odnosi intenzivnejši, so morali zalepiti fotokopije umetniških del, nastalih s pomočjo linij, vendar se je pokazalo, da je bil ta del naloge v vseh razredih odvečen, ker je vplival na čistost in kakovost risbe sociograma, in je zmedel učence, tako da so samo nekateri premišljeno lepili dele s fotokopij.

Slika 65 Slika66 Slika67

Proces dela – slika 68 Proces dela – slika 69

178

Razredni sociogram – slika 70 Razredni sociogram – slika 71

Detajl A Detajl A

Sociogram – slika 72 Detajl A

Pri deveti in deseti uri so učenci povezovali izločene besede iz Unicefovih zgodb z lastnim izkustvom in pisali zgodbe. V vseh razredih je prišlo do težav pri izmišljanju afirmativnih sporočil zgodb, določeni učenci pa so imeli težave z empatijo. V vseh razredih so ta spregled nadomestili, ker je med potekom sklepne analize tekla beseda o pozitivni rešitvi zgodb in o tem, kako bi to lahko likovno prikazali. Po pisanju zgodb je ena izmed učiteljic z učenci obravnavala kadriranje v stripu in vrste načrtov (slike 73, 74 in 75) ter domiselno vključila performativno učenje.

179

Slika 73 Slika 74 Slika 75

V naslednji etapi procesa so se povezovali lastno izkustvo učencev s tematiko Unicefovih zgodb (povezovanje univerzalne teme z generativno temo), pisanje kratkih zgodb in izdelava skic za stripe. V prvem razredu so iz Unicefovih zgodb izločene naslednje ključne besede: izolacija, omalovaževanje, žalitev; maltretiranje, duševne bolečine; izdaja, nezaupanje. Na te besede, ki označujejo najpogostejše težave, s katerimi se učenci srečujejo, je vsak izmed učencev napisal svoje asociacije in izbral eno besedo s pridruženimi asociacijami, s katerimi je rekonstruiral dogodek iz lastnega življenja ali napisal izmišljeno zgodbo z izhodiščem v resničnem dogodku.

Učenci so ob vsaki zgodbi delali tudi skice. Po izkušnji skupinskega dela pri razrednem sociogramu so določeni učenci vztrajali pri delu v paru ali manjših skupinah, kar jim je učiteljica dovolila. V vseh razredih so učenci lahko izbrali izdelavo fotostripa ali stripa z risbo, kolažem ali v kombinaciji. Vendar pa je v vseh razredih izdelavo fotostripa izrabila le peščica učencev za dva stripa.

Naslednji dve učenki sta končali zgodbo s konkretnimi pozitivnimi rešitvami problema.

Učenka 1 izmed ponujenih izločenih besed izbere besedo MALTRETIRANJE (tepsti, denar,