POTREBE OTROK IN MLADOSTNIKOV

Avtor Ramovš (2007) meni, da je kakovost človekovega življenja odvisna od tega, koliko in v kakšni skladnosti so zadovoljene njegove potrebe. Pri tem je potrebno upoštevati, da še tako

20

dobro zadovoljevanje nekaterih potreb na eni strani, ne kompenzira našega stanja, če zanemarjamo nekatere potrebe na drugi strani.

O obstoju psiholoških potreb sta razmišljala že Freud (1905) in Adler (1917), Maslow (1954) pa je oblikoval teorijo, ki še danes velja za eno najbolj priznanih teorij pri razumevanju ter proučevanju človeških potreb in motivacije (Borg-Laufs, 2013). Potrebe je po pomembnosti razvrstil v hierarhijo. Nižje uvrščena potreba je bolj osnovna in človekovo hotenje je, da najprej zadovolji najbolj osnovne potrebe, preden se začne ukvarjati z višjimi (Musek, 1995).

Hierarhijo potreb sestavlja pet osnovnih potreb (Maslow, 1982):

 fiziološke potrebe, kamor uvrščamo potrebe po hrani, vodi, spancu oziroma tiste potrebe, ki ohranjajo človeško telo pri življenju;

 potrebe po varnosti, kamor uvrščamo potrebe po svobodi, redu in urejenem življenju;

 potrebe po pripadnosti, kamor uvrščamo potrebe po sprejetosti s strani družbe in potrebe po pripadanju določenemu krogu ljudi;

 potrebe po priznanosti so potrebe, da nas ostali člani družbe spoštujejo;

 potrebe po samoartikulaciji se kažejo v hotenju, da postanemo tisto, kar smo zmožni postati.

O potrebah je razmišljal tudi Glasser (1998). Omenjen avtor navaja, da ima človek poleg potrebe po preživetju še štiri psihološke potrebe. To so: potreba po ljubezni in pripadnosti, potreba po moči, potreba po svobodi in potreba po zabavi. Potrebe pri Glasserju niso hierarhično razporejene. Njihova jakost in pojavnost je odvisna od vsakega posameznika.

V težnji, da bi delovali v skladu s potrebami, je ključno, da se v otroka oziroma mladostnika lahko polno vživimo in njegove potrebe skušamo iskreno razumeti. Predpogoj za to je vzpostavitev pristnega medosebnega stika oziroma odnosa. Pomembno je, da otrokove oziroma mladostnikove potrebe razumemo in sprejmemo s spoštovanjem, kot enakovredne svojim potrebam, ter smo jim pripravljeni iskreno prisluhniti. Ko to upoštevamo, je naslednji korak skupno iskanje rešitev, ki bi zaznane potrebe kar čim bolj uspešno zadovoljile (Novak in Križnik, 2010).

Poznavanje področja psiholoških potreb je še posebej zaželeno pri strokovnjakih, ki delajo z otroki in mladostniki. Ker je kakovost življenja posameznika odvisna tudi od zmožnosti zadovoljevanja njegovih osnovnih potreb, lahko strokovnjaki pripomorejo k krepitvi strategij prepoznavanja in zadovoljevanja potreb uporabnikov, s katerim delajo. Strokovnjaki lahko s

21

pomočjo znanj o psiholoških potrebah ocenijo stopnjo zadovoljenja potreb pri posamezniku ter ob tem nudijo ustrezne usmeritve, podporo in pomoč v težnji po čim bolj ustreznem odgovarjanju na posamezniku lastne potrebe (Borg-Laufs, 2013). V nadaljevanju se bomo podrobneje posvetili potrebam, ki se navezujejo na obdobje otroštva in mladostništva, saj naj bi se te pojavljale pri uporabnikih centra Mala hiša.

2.5.1 POTREBE OTROK

Družina je človekov prvi socialni sistem, v katerem začne poimenovati in prepoznavati svoje potrebe. V družini se otrok najprej nauči potrebe prepoznavati, nato se uči, kako z njimi ravnati, na kakšne načine jih izražati in kako jih zadovoljevati (Čačinovič-Vogrinčič, 1998).

Avtorica G. Čačinovič-Vogrinčič (1998) navaja, da so potrebe otrok lahko razvojne ali psihološke:

1. Razvojne fiziološke potrebe:

 po hrani in prehranjevanju;

 po ravnovesju med počitkom in aktivnostjo;

 po zaščiti;

 po ustrezni termoregulaciji.

2. Med psihološke potrebe pa uvrščamo potrebe po:

 varnosti in zaupanju;

 ljubezni;

 ustreznem pričakovanju, kaj otrok zmore in česa ne;

 učenju (po pravem razmerju med novim in že poznanim);

 obravnavi zmot in napak kot korakov v procesu pridobivanja novih izkušenj, znanj, spretnosti;

 svobodi pri eksperimentiranju in "raziskovanju" (z nujnimi omejitvami za varnost otrok);

 dostopnosti in možnosti uporabe igralnega in drugega didaktičnega materiala;

 spoštovanju in upoštevanju (po okolju, v katerem je otrok spodbujen in pohvaljen).

22

Avtorica M. Batistič Zorec (2003) meni, da pri potrebah, ki se navezujejo na obdobje otroštva, ne smemo pozabiti na otrokovo potrebo po igri, saj se ravno preko igralne dejavnosti naravno psihično in fizično razvija.

2.5.2 POTREBE MLADOSTNIKOV

Ko otrok vstopi v obdobje mladostništva, to s seboj prinese tudi prestrukturiranje njegovih potreb. Poštrak (2007) meni, da mladostnik v tem obdobju ne potrebuje več potrditve, ljubezni, naklonjenosti ipd. samo s strani staršev in širše družine, temveč tudi in predvsem s strani vrstnikov in širšega okolja, javnosti. »Mladi potrebujejo predvsem podporo pri napornem procesu odraščanja, poleg tega pa možnost, da nekatere stvari poskušajo delati samostojno, čeprav ob tem potrebujejo varnost in gotovost. Kar pomeni, da jim ob morebitnem neuspehu nekdo priskoči na pomoč.« (Poštrak, 2007, str. 41) Mladostniki imajo najrazličnejše potrebe, nekatere med njimi so si celo kontradiktorne, zaradi česa je težko izdelati njihovo klasifikacijo. V nadaljevanju navajam seznam potreb mladostnikov, ki ga predlaga avtor Maslow (Maslow, 1943, v Maksimović, 1991):

 potreba po sprejetju (potreba mladostnika, da ga drugi spoštujejo, da imajo o njem pozitivno mnenje, da ga imajo za enakopravnega, skratka, da ga sprejemajo);

 potreba po ljubezni (potreba mladostnika, da je ljubljen, emocionalno zaželen, da bo zaščiten, da mu starši, prijatelji in ljudje, ki mu veliko pomenijo, izkazujejo brezpogojno ljubezen);

 potreba po uspehu (potreba mladostnika po doseganju, po uresničevanju določenega cilja, ki si ga je zastavil, po dominaciji na nekem področju, ki ga posebno zanima, po prvenstvu);

 potreba po izpostavljanju in dominiranju (potreba mladostnika, da je močan in da to drugi vidijo ter spoštujejo, da vpliva na občutke, stališča in ideje drugih, potreba po vodenju);

 potreba po potrjevanju lastne vrednosti (potreba mladostnika, da drugi pozitivno ocenjujejo njegove kvalitete, da ga hvalijo, potreba po izogibanju kritiki in kazni);

 potreba po pripadnosti (potreba mladostnika, da se identificira s posameznikom, skupino ali z idejo, da občuti pripadnost);

 potreba po odvisnosti (potreba mladostnika, da ima možnost od drugih ljudi zahtevati in dobiti emocionalno podporo, pomoč, zaščito in spodbudo);

23

 potreba po samostojnosti (potreba mladostnika, da se naslanja na samega sebe, da se osvobodi kontrole staršev in drugih oseb, potreba, da se samostojno odloča);

 potreba po samorealizaciji (potreba mladostnika, da sproži in izkoristi vse svoje možnosti, da prestopi mejo povprečnosti, da od sebe da maksimum, da se ukvarja z vsem, za kar meni, da je sposoben);

 potreba po razumevanju (potreba mladostnika, da lahko z bližnjimi osebami deli svoja najgloblja razmišljanja in probleme brez strahu, da se bo njegov položaj spremenil ali da bo izgubil njihovo naklonjenost).

Nikolić (2008) tej klasifikaciji dodaja, da so nekatere psihološke potrebe prirojene, druge pa pridobljene med samo socializacijo posameznika. Prav zato loči psihološke potrebe, ki izhajajo iz socialnih motivov, in psihološke potrebe, ki izhajajo iz osebnih motivov. Za potrebe, ki izhajajo iz socialnih motivov, je značilno, da se lahko zadovoljujejo s stikom z drugimi ljudmi ali njihovo prisotnostjo. Te potrebe so: potreba po druženju, potreba po ljubezni, potreba po pripadnosti. Psihološke potrebe, ki izhajajo iz osebnih motivov, pa lahko posameznik zadovolji skozi razvoj lastne osebnosti. To so: potreba po samostojnosti, potreba po ustvarjalnosti, potreba po zadovoljstvu.

V obdobju mladostništva posameznik naleti na nekatere nove potrebe. Ena takšnih novih potreb je po avtorici M. Tomori (2000) potreba po vznemirjenju, po prijetni vzburjenosti ter pričakovanju nečesa lepega in ugodnega. Potreba po vznemirjenju je pri mladostnikih različno prisotna. Še posebno privlačne so jim dejavnosti, ki prinašajo vznemirjenje, a ob tem ne zahtevajo vztrajnosti in dolgotrajnih naporov. Podobno kot vznemirjenje lahko opredelimo tudi naslednjo, za mladostnika novo potrebo, tj. potrebo po sprostitvi, pri čemer je potrebno upoštevati, da se različni mladostniki sproščajo na različne načine. Nekaterim vir sprostitve predstavlja glasba, drugim knjiga, tretji se sprostijo ob športnih aktivnostih. Nekateri mladostniki pa se, v težnji po zadovoljevanju potrebe po sprostitvi, odločajo tudi za socialno manj ustrezna vedenja, kot so razgrajanje, uživanje psihoaktivnih substanc, izzivanje ali telesno merjenje moči. Kot tretjo »novo« potrebo M. Tomori (prav tam) navaja potrebo po samopotrjevanju, ki je rezultat splošne notranje negotovosti mladostnika in sočasne velike neučakanosti po sprejetju in upoštevanju. Ta potreba po mnenju avtorice velikokrat ostane nezadovoljena, saj mladostniki nimajo dovolj izkušenj z lastnimi učinkovitimi konstruktivnimi prizadevanji.

24

Spoznanja o tem, katere potrebe zaznamujejo čas mladostništva, nas usmerjajo pri delu z mladostniki. V težnji, da bi delali v skladu z njimi, je v prvi vrsti potrebno poznavanje in prepoznavanje potreb. S poznavanjem potreb mladostnikov, njihove identitete, vključevanja v družbeno okolje, strategij preživetja, preživljanja prostega časa, skratka s poznavanjem vseh značilnosti mladostništva, nam omogoča lažje, bolj kakovostno, ustvarjalno in inovativno pristopanje do njih (Mrgole, 2003).