Nezgode pri delu v gozdu so tako v Sloveniji kot v tujini aktualna tematika, ki se spremlja in raziskuje že več desetletij, rezultati pa omogočajo ocenjevanje preteklih in uveljavljanje novih ukrepov za večjo varnost pri delu.
Osnovni namen raziskave je bil analizirati nezgode pri delu v gozdarstvu v Sloveniji pri koncesionarjih, ki izvajajo dela v državnih gozdovih za obdobje 2006 – 2013, saj je bilo stanje pojavljanja nezgod v preteklosti pri nas relativno dobro raziskano, za obdobje zadnjih deset let pa je takšnih analiz primanjkovalo. Cilj raziskave je bil ugotoviti število in pogostnost nezgod, ter analizirati različne dejavnike, kateri so vplivali na pojav nezgod.
Podatke o nezgodah smo zbirali preko evropskega obrazca za prijavo nezgode pri delu (ER-8), v manjšem deležu pa preko mednarodnega gozdarskega obrazca za prijavo delovne nezgode.
Podatke nam je posredovalo 9 od 14 gozdarskih izvajalskih podjetij, ki imajo sklenjeno koncesijsko pogodbo za delo v državnih gozdovih Republike Slovenije.
V osem letnem obdobju smo analizirali skupno 948 nezgod, katere smo razdelili na šest osnovnih gozdarskih dejavnosti. V splošnem je število nezgod skozi analizirano obdobje prikazovalo padajoč trend, največ nezgod se je zgodilo v letu 2010 (148 nezgod), najmanj pa v letu 2012 (97 nezgod), zabeležili smo tudi 4 smrtne nezgode. Sočasno se je s številom zaposlenih zmanjševalo tudi število nezgod. Tako je povprečna pogostnost nezgod znašala 11,3%, ko je bila najnižja v letu 2012 (9,7%) in najvišja v letu 2010 (14,5%). Glede na obseg proizvodnje se je v povprečju zgodilo 1,6 nezgode / 10.000m3. Pri sečnji in izdelavi je povprečna proizvodna pogostnost na 10.000 m3 štela 1,1 nezgodo, pri žičničnem spravilu 0,9 nezgode, pri traktorskem spravilu 0,3 nezgode, pri strojni sečnji in spravilu 0,1 nezgode, ter pri prevozih 0,1 nezgode. V primerjavi s preteklim analiziranim obdobjem
smo ugotovili spodbudne rezultate, saj se je število in pogostnost nezgod z leti zmanjševalo.
Časovna porazdelitev nezgod je pokazala, da se je glede na uro dneva največji delež nezgod pojavljal okrog 9. ure, kar je posledica velike intenzivnosti dela v teh urah. Največ nezgod se je zgodilo v začetku tedna, kar je še bolj očitno pri mlajših delavcih, število nezgod pa se je proti koncu tedna zmanjševalo. Da je gozdarsko delo tudi sezonsko pogojeno, prikazujejo največji deleži nezgod v jesenskem času, najmanj pa v poletnem, kar je verjetno posledica večje proizvodnje v posameznih mesecih.
Največ nezgod se je zgodilo delavcem starim do 25 let, med 31 in 35 let, ter starejšim od 50 let, najmanj pa delavcem med 41 in 45 let. Velik delež starejših poškodovanih delavcev je lahko posledica zmanjšanega števila zaposlovanja mlajših delavcev, podatek o velikem deležu poškodovanih delavcev med 31 in 35 let pa je zaskrbljujoč, saj naj bi bili ti delavci že dovolj izkušeni in še vedno pri ustrezni psihofizični moči. Prav tako ni spodbuden velik delež poškodovanih mladih delavcev do 25 let starosti, kar kaže na njihovo neizkušenost.
Največ nezgod se je v splošnem zgodilo pri proizvodnji lesa v gozdu, na samem delovišču.
Glede na kraj dogodka so prevladovale nezgode v gozdu, skupno štejejo 90,2% nezgod, 66,0% vseh nezgod se je pripetilo v samem sestoju, sledijo vlake in spravilne poti.
Delovno mesto sekača je spadalo med najnevarnejše, kar je potrdil največji delež nezgod pri sečnji in izdelavi (61,3 %) pred ostalimi dejavnosti, takoj za njimi so sledile nezgode pri traktorskem spravilu (17,2 %). Največ poškodovanih sekačev je bilo v starostnih razredih do 40 let, med tem ko se je pri traktoristih delež nezgod povečeval z njihovo starostjo.
Največ nezgod se je zgodilo med strojnim opravljanjem dela, sledilo je ročno delo in nezgode med hojo. Pri sečnji in izdelavi so prevladovale nezgode v sestoju in sicer med kleščenjem in prežagovanjem, zaskrbljujoč pa je tudi povečan delež nezgod pri prehodu med drevesi. Pri traktorskem spravilu se je največ nezgod zgodilo na vlakah oz. spravilnih poteh med delovnimi postopki zunaj delovnega stroja, kjer je vključeno tudi ročno
opravljanje dela in sicer prevladujejo nezgode pri razvlačevanju vrvi, vezanju tovora ter privlačevanju in spremljanju tovora.
Vir nezgode je bila največkrat veja (padajoča ali napeta), sledijo tla s skoraj enakim deležem. Splošno gledano so največ nezgod povzročili deli dreves, skupno 48,4% vseh nezgod, delovna sredstva pa so bila vir pri 23,2% vseh nezgod, spodbudno je zmanjšanje deleža poškodb z motorno žago.
Glede na vzrok poškodbe so v največji meri prevladovale poškodbe zaradi delov dreves, ki poškodujejo delavca, sledijo poškodbe zaradi zdrsa ali padca delavca. Pri poškodbah zaradi delov dreves so prevladovale poškodbe zaradi padajoče ali napete veje, sledijo poškodbe zaradi udarca odrezka (hloda). Pri zdrsih ali padcih so prevladovali zdrsi na tleh in vejah, med nezgodami pri prevozu pa so prevladovali zdrsi in padci s stroja. V analiziranem obdobju so prevladovale nezgode zaradi subjektivnih vzrokov, med njimi jih je bilo največ zaradi nepazljivosti ali nerodnosti delavca, med objektivnimi vzroki pa so prevladovale nezgode zaradi nenadnega nepredvidljivega dogodka. Glede na velik delež nezgod zaradi subjektivnih vzrokov kot je nepazljivost in nerodnost delavca, ter zdrsov in padcev kot glavnih vzrokov poškodb sklepamo, da je lahko prehiter tempo dela vzrok številnim nezgodam.
Glede na vrsto poškodb so prevladovale zmečkanine in udarci, izpahi in druge vrste poškodb, med katerimi je bilo veliko neopredeljenih primerov. Spodbuden je razmeroma majhen delež vreznin, kar kaže na ustrezno rabo osebnih varovalnih sredstev.
Zmečkanine in udarci so prevladovale pri obeh najbolj obsežnih dejavnostih – pri sečnji in izdelavi ter traktorskem spravilu. Pri obeh dejavnosti je bilo zaradi velikega deleža zdrsov in padcev tudi veliko izpahov in zvinov.
Med najbolj poškodovane telesne dele so spadale noge in roke, sledijo glava, trup in ostali deli telesa. Največkrat so bila poškodovana kolena, ter prsti rok, v splošnem pa so prevladovale poškodbe leve strani telesa.
Največ nezgod se je zgodilo na tleh, pokritih s steljo, na utrjenih tleh in na tleh z ovirajočimi sečnimi ostanki, katera so bila spolzka zaradi več različnih vzrokov.
Ukrepi za zmanjševanje števila nezgod in njihovih posledic v prihodnosti morajo temeljiti na usposabljanju delavcev za varno delo v gozdu, ustrezni osebni varovalni opremi in njeni pravilni uporabi ter ustrezno urejenih delovnih razmerah proizvodnih delavcev. Prav tako morajo biti ukrepi usmerjeni k uvajanju sodobnih tehnologij za delo v gozdu, prilagajanju norm in tempa dela ter organiziranju dela v smislu menjave delovnih mest znotraj delovne skupine.