V diplomskem delu je obravnavana primerjava gimnazijskih učnih načrtov za slovenščino (UN 1996 in UN 2008) za področje knjiţevnosti, ki sta nastala v okviru Zavoda RS za šolstvo. Ko je leta 1991 Slovenija postala samostojna drţava, so se zaradi novega poloţaja Slovenije na področju šolanja začele dogajati intenzivne spremembe, med drugim so pri knjiţevnosti odpadle jugoslovanske knjiţevnosti. Zaradi nezadovoljstva javnosti s poukom slovenščine, se je leta 1995 začela prenova slovenskega jezika in knjiţevnosti, rezultat prenove pa je bil tudi UN 1996, ki je predmet našega diplomskega dela, poleg UN 2008, pri katerem gre za posodobitev UN 1998.
Ker nas je zanimalo, v čem se UN 1996 in UN 2008 razlikujeta in v čem sta si podobna, smo s pomočjo primerjave in analize predstavili razlike in podobnosti obeh UN.
UN sta najprej opisana in primerjana glede na koncept. Oba UN namenjata pouku slovenščine 560 ur, pri čemer sta podobno zasnovana, s tem da je UN 2008 bolj kompetenčno naravnan kot UN 1996, kar se kaţe v usmerjenosti na razvoj različnih dijakovih zmoţnosti, v seznamu vključenih prostoizbirih vsebin, ki je mnogo daljši, v mnogih predlaganih aktualizacijah, v tem, da vsebuje poglavje o doseţkih in rezultatih, prav tako vsebuje poglavje, ki je namenjeno vrednotenju doseţkov ter poglavje o medpredmetnem povezovanju ipd.
Cilji so v obeh UN ločeni na splošne (globalne) ter etapne oz. procesnorazvojne. V novejšem UN so splošni cilji, ki jih je osem, navedeni skupaj za jezikovni in knjiţevni pouk, medtem ko so v UN 1996 ločeni, in sicer vsebuje UN 1996 dva splošna cilja za jezikovni pouk in pet za knjiţevni pouk. Pri etapnih oz. procesnorazvojnih ciljih najprej opazimo razliko v samem poimenovanju, kar je posledica tega, da je UN 1996 razdeljen po etapah, posameznih letnikih, UN 2008 pa navaja skupen seznam ciljev za vse letnike, ki so navedeni v štirih sklopih. Po vsebini so ti cilji zelo podobni, s tem da UN 2008 navaja v zadnjem sklopu cilje, ki jih v UN 1996 ne najdemo, in sicer gre za širjenje spoznanj o knjiţevnosti, kritično aktualizacijo ter njihovo uvrščanje v širši kulturnorazvojni kontekst.
127
Vsebina obeh UN je primerjana in analizirana glede na uvod v obravnavo knjiţevnosti, obvezna besedila, prostoizbirna besedila, domače branje ter glede na elemente za interpretacijo. Pri obveznih in prostoizbirnih besedilih ter domačem branju je primerjava in analiza namenjena v UN vključenim avtorjem in besedilom, besedilom in avtorjem, ki so enaki v obeh UN, besedilom in avtorjem glede na vključenost v literarnozgodovinsko obdobje/smer, številu del posameznega avtorja, vključenosti slovenskih in tujih avtorjev, spolu avtorjev ipd. Več besedil in posledično avtorjev je vključenih v UN 2008, tako z vidika obveznih kot prostoizbirnih vsebin, prav tako je vanj vključenih več avtoric, sklopi so v njem bolj natančno oz. podrobno razdelani, tudi sama poimenovanja literarnozgodovinskih obdobij so natančnejša in bolj določna. Pri obeh UN prevladuje slovenska knjiţevnost pred svetovno. UN 1996 je glede porabe ur točno opredeljen, prav tako je določena obravnava uvodnega sklopa, vsebinskega sklopa ter domačega branja. Po drugi strani pa ima učitelj v UN 2008 več avtonomije, saj mu ta ne predpisuje vrstnega reda obravnave sklopov, prav tako nima predpisanega števila ur, tudi obvezna besedila so delno izbirna, kakor tudi domače branje. UN 1996 je poimensko predpisoval 6 del za domače branje v prvih treh letnikih, medtem ko je v UN 2008 navedenih več del, izmed katerih učitelj določi štiri, učenci pa si izberejo vsaj eno oz. dve, tako da učenci v UN 2008 načeloma preberejo eno knjigo manj kot so jo prebrali učenci po UN 1996. V UN 2008 je med obvezna besedila vključenih veliko besedil, ki so bila v UN 1996 prostoizbirna. Z vidika interpretacije so predstavljeni in primerjani pojmi/elementi, ki so vključeni v oba učna načrta. V UN 1996 so vsi pojmi/elementi zapisani skupaj, v UN 2008 pa so zapisani v treh točkah, glede na literarnointerpretativne prvine, glede na oznako obdobja in glede na aktualizacije in pomen za sodobnost, in so s tem tudi bolj pregledni ter podani natančneje.
Pojmov/elementov za interpretacijo je v UN 1996 manj kot v UN 2008, zato je v UN 2008 mnogo več točno določenih pojmov/elementov, ki jih morajo oz. bi jih morali učenci znati.
Na koncu so zapisana še mnenja, odzivi, kritike ter zapisi o učnih načrtih za slovenščino v gimnazijah. Ţe v srednjem usmerjenem izobraţevanju so nastajale polemike glede učnih načrtov in predlogov za njihovo izboljšanje. Preden je izšel UN 1996, je bilo izvedenih več evalvacijskih študij, ki so pripomogle k oblikovanju UN. Veliko polemik je nato povzročil osnutek novega UN, ki je izšel leta 1997, na katerega so se mdr.
kritično odzvali Marko Juvan, Alenka Koron ter Janko Kos, in mu očitali npr.
128
evropocentrizem, krčenje svetovne knjiţevnosti, slabo zastopanost ţenskih avtoric.
Skozi leta je bilo veliko polemik o zmanjševanju števila ur v vseh UN za slovenščino, kar ni sprejemljivo, ter vključenosti ţenskih avtoric, ki so še vedno v manjšini. V novejšem času pa se avtorji opredeljujejo do tega, kar je bilo novega vključeno v UN 2008, npr. do uporabe sodobne tehnologije, medbesedilnosti. Veliko je o UN napisala Boţa Krakar Vogel, ki je sodelovala pri nastajanju obeh UN.
129