Pravilnik o nagradah za izume iz delovnega razmerja

Pravilnik o nagradah za izume iz delovnega razmerja določa natančnejša merila za določitev odmere primerne nagrade za izume, ustvarjene v delovnem razmerju, in minimalno višino nagrade, določene v pavšalnem znesku.

Pri analizi Pravilnika o nagradah za izume iz delovnega razmerja smo ugotovili, da je ta relativno zapleten, saj je izračun primerne nagrade zahteven, zato menimo, da je treba ta pravilnik konkretizirati na nižjih pravnih ravneh in prilagoditi dejanskemu stanju v praksi.

Tu imamo v mislih tretji odstavek 2. člena Pravilnika o nagradah za izume iz delovnega razmerja oziroma predvsem način izračuna gospodarske uporabnosti službenega izuma, kako so in ali sploh so določene in ovrednotene naloge delavca (npr. dejanske naloge oziroma kako je to zapisano v pogodbi o zaposlitvi), ali gre za posredni ali neposredni službeni izum pri delodajalcu in kako opredeliti delež delodajalca pri ustvaritvi izuma (tudi tu je pomembno, ali gre za posredni ali neposredni službeni izum). Pri določitvi vrednosti deleža delodajalca štejejo predvsem vsa znanja, finančna in druga sredstva ter kadrovski viri, ki jih je dal delodajalec na razpolago delavcu za ustvaritev izuma, navodila in usmeritve za delo, ki jih je dal delodajalec delavcu, ter vse vrste izobraževanj, ki so pripomogle k ustvaritvi izuma. Če se primerna nagrada za neposredni službeni izum določi na osnovi prvega odstavka 4. člena Pravilnika o nagradah za izume iz delovnega razmerja, znaša vrednost deleža delodajalca 10

% gospodarske uporabnosti izuma.

Nagrado dobi delavec za celotno pričakovano trajanje prevzetega patenta, če patent ni prijavljen, pa za čas uporabe patenta (2. člen Pravilnika o nagradah za izume iz delovnega razmerja). Delavec je upravičen do nagrade že ob vložitvi patentne prijave, torej ni treba čakati do podelitve patenta.

Dobro pa je, da nagrada za izum ni vnaprej določena, temveč se obravnava za vsak izum posebej. Tako se lahko višina nagrade v konkretnem primeru izračuna pravičneje tako za delavca kot tudi za delodajalca.

Če obstajajo ugodnejše določbe v kolektivni pogodbi dejavnosti, je treba upoštevati načelo v korist delavca in ugodnejše določbe zanj. Področje inoviranja v delovnem razmerju ne sodi med vsebine, ki bi se jih z zakonom lahko urejalo manj ugodno za delavca. Pravilnik se torej uporablja le, če ni nižjih pravnih aktov oziroma so njegove določbe ugodnejše od morebitnih določb kolektivne pogodbe ali pogodbe o zaposlitvi.

Predvsem zaradi zapletenosti in dvomov o pravičnosti izračuna nagrade se nam zdi primerna določba drugega odstavka 4. člena Pravilnika o nagradah za izume iz delovnega razmerja, ki določa, da se lahko delavec in delodajalec dogovorita, da se primerna nagrada določi v pavšalnem znesku. To lahko naredita že v pogodbi o zaposlitvi ali uredita kasneje v medsebojni pogodbi. Menimo, da je za delavca bolj spodbudno, če to zapišeta že v pogodbo o zaposlitvi, če je treba, pa natančneje opredelita tudi v pogodbi, ko dejansko pride do izuma.

4 ANALIZA KOLEKTIVNIH POGODB DEJAVNOSTI NA PODROČJU INOVIRANJA

Pri analizi kolektivnih pogodb dejavnosti smo analizirali in ugotavljali, ali in kako urejajo imetništvo pravic iz rezultatov inovativnosti v delovnem razmerju. Nadalje nas je zanimalo, kako urejajo nagrajevanje inovativnosti in še posebej, ali urejajo nematerialno nagrajevanje.

Prav tako nas je zanimalo, kako definirajo nagrajevanje in kako ga urejajo.

V okviru naše raziskave smo analizirali 40 obstoječih (veljavnih) kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti, ki so razvidne iz evidence kolektivnih pogodb Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (stanje na dan 20. 07. 2019).

Preglednica 1: Kolektivne pogodbe dejavnosti in urejanje inovativnosti v delovnem razmerju

Način urejanja Kolektivna pogodba

Ne ureja inovativnosti Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije

Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti

Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti

Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma

Kolektivna pogodba za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin Slovenije

Kolektivna pogodba za lesarstvo Slovenije

Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije

Kolektivna pogodba za dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije

Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti

Kolektivna pogodba za dejavnost obvezne socialne varnosti Kolektivna pogodba za dejavnost poklicnega gasilstva Kolektivna pogodba za dejavnost okolja in prostora Kolektivna pogodba za kmetijsko dejavnost Kolektivna pogodba za gozdarsko dejavnost Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo

Kolektivna pogodba za poštne in kurirske dejavnosti Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije

Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva Kolektivna pogodba za policiste

Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja

Kolektivna pogodba za dejavnost poslovanja z nepremičninami

»se nadaljuje«

»Preglednica 1 – nadaljevanje«

Način urejanja Kolektivna pogodba Napotuje na urejanje s

kolektivno pogodbo delodajalca

Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost Kolektivna pogodba grafične dejavnosti

Kolektivna pogodba premogovništva Slovenije Napotuje na urejanje s

splošnim aktom delodajalca

Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije

Kolektivna pogodba časopisno-informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti

Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije

Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti Slovenije

Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi

Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa

Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji

Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji

4.1 Kolektivne pogodbe dejavnosti, ki ne urejajo inovativnosti v delovnem razmerju