Slika 15: Priključki za vsa četrtletja za leto 2012 Vir podatkov: Kabel TV 2012.
Iz zgornjega grafičnega prikaza lahko vidimo skupno število priključkov za posamezno storitev za vsa četrtletja v letu 2012. Kot je že zgoraj navedeno tudi iz tega grafičnega prikaza vidimo, da se je število naročnikov povečevalo glede na prejšnja četrtletja.
Geografska analiza priključkov za leto 2012
Spodnja preglednica prikazuje geografsko analizo pozameznih priključkov za leto 2012. Iz preglednice je razvidno, koliko naročnikov je bilo za posamezno storitev v posameznem kraju ki je v določenem kabelsko razdelilnem sistemu.
Preglednica 16: Geografska razdelitev priključkov za leto 2012
Ena storitev Dve storitvi-dvojček Tri storitve-trojček tv int tel+int tv+int tv+tel tv+int+tel
Ceršak 1 2 25
Cirkovce 161 15 5 137
Griže 421 117 10 382
Hajdina 428 1 107 3 355
Laško 1 2 1
Lovrenc 127 16 3 99
Majšperk 188 18 5 69
Marjeta na Dr.p. 163 14 3 122
Miklavž na Dr.p. 271 1 25 4 290
Petrovče 504 1 94 16 425
Poljčane 503 49 10 212
Polzela 1 4
Pragersko 106 18 20 155
Prebold 5 1 1 6
Ptujska Gora 12 3 1 10
Rače 30 11 2 57
Slovenska Bistrica 1278 2 4 182 26 672
Šempeter v Sav.d. 356 37 9 183
Šentilj v Slov.G. 214 41 10 280
Zgornja Ložnica 16 5 5 61
Zgornja Polskava 325 39 8 346
Žalec 1272 1 2 138 64 741
Skupaj: 6383 3 9 930 209 4632
Vir podatkov: Kabel TV 2012.
Slika 16: Geografska razdelitev priključkov za leto 2012 Vir podatkov: Kabel TV 2012.
Iz zgornjega grafičnega prikaza lahko vidimo skupno število priključkov za posamezno storitev glede na posamezni kraj, ki spada v kabelsko razdelilni sistem podjetja Kabel TV.
Tudi iz tega grafičnega prikaza je razvidno, da je v letu 2012 bilo največ naročnikov, ki so imeli samo eno storitev in sicer samo televizijo, sledijo naročniki, ki so imeli tri storitve – trojček (televizijo, internet in telefonijo), nato sledijo naročniki, ki so imeli dve storitvi – televizijo in internet in nato televizijo in telefon, najmanj naročniko je v letu 2012 imelo samo internet, vendar to tudi iz razloga, kej je načeloma predpogoj za priključek kabeslkega interneta, kabelska televizija, vendar se podjetje prilagodi naročnikom, ki so večina druga podjetja, ki jim je pomemben samo internet in televizije ne potrebujejo.
4.2 Intervju
V nadaljevanju predstavljamo kvalitativne intervjuje, ki smo jih izvedli s tremi različnimi skupinami udeležencev podjetja, ki imajo bogate izkušnje s področja, ki je predmet obravnave in s pomočjo katerih smo pridobili podatke za empirični del naloge. Kvalitativni intervju se uporablja za opis širokega razpona intervjujev, od neusmerjenih ali odprtih do strukturiranih, kjer spraševalec pripravi seznam vprašanj, ki jih namerava postaviti. Polstrukturirani intervjuji so bili primerni, ker je bilo treba razumeti konstrukte, ki jih uporabi intervjuvanec kot osnovo za svoja mnenja in prepričanja o določeni zadevi in okoliščinah. Raziskava v
nalogi je temeljila na poglobljenih polstrukturiranih individualnih intervjujih (Barle idr. 2009, 18; Easterby-Smith, Thorpe in Lowe 2007, 113, 134).
Raziskovalni vzorec za izvedbo intervjujev
V raziskavo smo vključili tri različne osebe, udeležence podjetja, ki imajo bogate izkušnje s področja obravnavane tematike. V raziskavi so sodelovali komercialni direktor, tehnični direktor in vodja informacijske službe obravnavanega podjetja. Intervjuvanci delajo na različnih delovnih področjih in imajo različne poglede na obravnavano področje.
Zbiranje podatkov
Primarni podatki so bili zbrani z izvedbo polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih z vsakim udeležencem izvedli individualno. Pred izvedbo intervjujev smo od vodstva podjetja pridobili soglasje za raziskavo obravnavanega področja in izvedbo intervjujev. Intervjuje smo izvedli osebno s pomočjo polstrukturiranega vprašalnika, kjer so bila vprašanja vnaprej skrbno pripravljena. Vprašanja so bila postavljena s predpostavko, da bomo vsakega intervjuvanjca o enakem vprašanju vprašali z enakim tonom glasu (Easterby-Smith, Thorpe in Lowe 2007, 111−112). Polstrukturirani intervju se uporablja, kadar želimo zbrati nekatere dodatne informacije in priti do dodatnih spoznanj; večina vprašanj je vnaprej določenih, vendar je kljub temu pri vsakem vprašanju prostor za podrobnejši odgovor. Polstrukturirane intervjuje smo izvedli zaradi vsebine ter tudi zato, ker udeleženci intervjuja morda nimajo enakega vedenja o obravnavanem področju. Pri izvedbi intervjujev smo se osredotočili na poslušanje vsebin, ki jih je intervjuvanec želel povedati. V primeru, da se je pojavila negotovost, smo lastno razumevanje preverili tako, da smo izrečeno povzeli.
Zaupanje med intervjuvanci in izvajalcem intervjuja je izredno pomemben dejavnik učinkovitosti družbene interakcije v okviru kvalitativnega raziskovanja (Easterby-Smith, Thorpe in Lowe 2007, 117). Zaupanje intervjuvancev pri izvedbi intervjuja smo si pridobili, saj intervjuvance poznamo in skupaj delamo. Zaupanje smo si povečali še s tem, ko smo jih seznanili s področjem, ki je predmet raziskave.
Lokacija intervjuja in okolja je po mnenju Easterby-Smitha, Thorpa in Lowa (2007, 118−119) zelo pomembna. Da smo se izognili negativnim vplivom, kot je delovno mesto ali pisarna vodje, smo intervjuje izvedli v nevtralnem prostoru, ki je oddaljen od delovnega mesta. V prostorih, kjer smo izvedli intervju, ni prihajalo do prekinitev in ni bilo motenj drugih oseb, kar je pozitivno vplivalo na nemoteno izvedbo intervjujev (Kobeja 2002, 53−63).
4.3 Interpretacija rezultatov intervjuja
V nalogi smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja, in sicer o tem kakšne težave so se pojavile pri procesu uvajanja koncepta usmeritve k strankam, kako je uvedba usmeritve k
strankam vplivala na poslovanje podjetja in kako usmeritev k strankam vpliva na konkurenčnost podjetja. Podatke o tem pa smo pridobili z izvedenimi intervjuji izbranih oseb.
Individualne priprave posameznih intervjuvancev so se pričele že pred izvedbo intervjujev, saj so sodelujoči predhodno prejeli nabor vprašanj, ki so bila postavljena v času intervjuja.
Ocenjujemo, da je bil odziv vseh intervjuvancev, ki so sodelovali v raziskavi, pozitiven.
V nadaljevanju bomo prikazali rezultate raziskave. V okviru raziskave smo izvedli intervjuje s tremi udeleženci podjetja, ki so usposobljeni vsak na svojem področju. Intervjuvancem smo zastavili štiri vprašanja, na katere smo želeli dobiti odgovore za pomoč pri raziskavi.
Predstavili bomo odgovore intervjuvancev na posamezna vprašanja in lastno interpretacijo na pridobljene odgovore.
Vprašanje 1: Zakaj ste se odločili za uvedbo koncepta usmeritve k strankam/kupcem?
Intervjuvanec A je povedal, da podjetje potrebuje sistem usmeritve k strankam, s katerim se bo omogočila kakovostna in pravočasna obdelava podatkov ter optimizacija poslovnih procesov in komunikacijskih tokov. Tudi zato, da bodo vsi sodelavci in zaposleni v podjetju lahko optimalno sodelovali v procesu ustvarjanja vrednosti za stranke. Pove, da pobuda, da se zgradi in uvede tak sistem obstaja že nekaj let, vendar so bili do sedaj rezultati te pobude bolj ali manj uspešni interni poskusi, ki pa žal niso nudili dovolj visoke kakovosti in so imeli preveč pomanjkljivosti. Vse to je vodstvo spodbudilo, da se odločijo za modern in kakovosten sistem usmeritve k strankam, ki ga bodo uporabniki sprejeli. Pove, da mora sistem usmeritve k strankam zagotoviti kakovostno in logično bazo podatkov, iz katere se enostavno dobijo vsi potrebni podatki, da omogoča upravljanje prodajnih aktivnosti, dogodkov in znanj ter tudi tržnih kampanj. Sistem usmeritve k strankam mora zagotoviti analiziranje in poročanje.
Intervjuvanec B pove, da je v vedno večji konkurenci in boju za stranke nujno potrebno v podjetju narediti korak naprej v komuniciranju s stranko. Podjetje potrebuje sistem, kjer bodo združene vse informacije in podatki o vsaki posamezni stranki. Zaposleni v podjetju morajo imeti pogled na stranko v vsakem trenutku. Meni, da si podjetje zaradi narave dela ne more privoščiti, da ni usmerjeno v boljše sodelovanje in komuniciranje s strankami. Četudi so se nekaj časa izogibali uvedbi sistema umeritve k strankam, sta jih čas in situacija na trgu prisilila, da razmišljajo in delajo v tej smeri.
Intervjuvanec C meni, da v podjetju in njegovi poslovni enoti ni bilo ustreznega informacijskega sistema, saj so se nekatere evidence zbirale ročno, nekatere pa v sistemu, ki prav tako ni več zadostoval potrebam podjetja. Zato je bilo priporočljivo uvesti nov informacijski sistem, kar seveda pride z uvedbo sistema usmeritve k strankam. Pove tudi, da so bile baze podjetja preveč razkropljene, saj so se podatki o bazah zbirali v petih različnih baznih programih, ki pa jih ni bilo mogoče povezati. Bilo je preveč podatkov, zaposleni ni imel vpogleda na stranko z vseh vidikov, kar pomeni slabo komunikacijo s strankami. Z
njegovega vidika je bila uvedba sistema usmeritve k strankam nujno potrebna, saj se je vseh pet baz podatkov združilo v eno, vsak zaposleni ima z enim klikom pogled na stranko v celoti, ji lahko svetuje, priporoča in vzpostavi komunikacijo s stranko.
Vprašanje 2: Kakšna je pomembnost koncepta usmeritve k strankam/kupcem in kakšna je pomembnost njegovega vpeljevanja v podjetje?
Intervjuvanec A pove, da je koncept usmeritve k strankam pomemben za oblikovanje uspešnih akcij marketinškega komuniciranja. Po njegovem mnenju je sistem usmeritve k strankam koncept, ki podjetju omogoča razumevanje in predvidevanje potreb sedanjih in potencialnih strank. Predvideva, da bo koncept usmeritve k strankam pomagal podjetju povečati število zadržanih strank s povečanjem zadovoljstva strank kot rezultat večjega razumevanja strank. Pove, da je pomembnost njegovega vpeljevanja v podjetje dolgoročnega pomena.
Intervjuvanec B meni, da je pomembnost koncepta usmeritve h kupcu za podjetje velika in da je sam koncept ključ do uspeha podjetja v prihodnosti. Navaja, da je tudi z njegovega tehničnega vidika pomembnost uvedbe koncepta usmeritve k strankam velika, saj mora iti podjetje naprej tudi s tehnologijo na vseh področjih. Prav tako meni, da bo uvedba koncepta prinesla podjetju več dobrega kot slabega, čeprav pričakuje, da se bo pojavila tudi kakšna slabost (še posebej na začetku »lovljenje« zaposlenih pri uporabi koncepta), vendar meni, da bo prednosti več in se bo to odražalo na dolgoročni uspešnosti podjetja. Vpeljevanje koncepta v podjetje si je treba zastaviti resno in kar je možno vnaprej predvideti, da bo uvedba stekla v najkrajšem možnem času in s čim manj zapleti.
Intervjuvanec C pove, da bi sicer po njegovem mnenju moralo podjetje uvesti ta koncept že prej, vendar vseeno »bolje pozno kot nikoli«, saj so trenutno podatki z informacijskega področja precej razdrobljeni in jih je nujno združiti v en koncept. Pomembnost koncepta je potrebno jemati resno in ne z lahkoto, saj se v nasprotnem primeru lahko hitro zgodi kaj nepredvidenega in se uvedba koncepta zamakne ali pa do nje sploh ne pride. Pove, da je koncept usmeritve k strankam pomemben tako za stranke kot tudi za zaposlene v podjetju, saj obojim prinaša koristi; zaposlenim hitrejše, lažje in učinkovitejše delo, strankam pa hitreje dobavljive storitve in izdelke.
Vprašanje 3: Katere so prednosti in priložnosti vpeljevanja koncepta usmeritve k strankam/kupcem in katere slabosti in nevarnosti lahko prinese napačno vpeljevanje koncepta v podjetje?
Intervjuvanec A meni, da so prednosti predvsem pri dostopu do informacij o strankah, prodaji in trženju na enem mestu. Uslužbenci imajo z uvedbo koncepta usmeritve k strankam kakovostnejše informacije o strankah za boljši in hitrejši odziv za njihove zahteve in potrebe.
Priložnost vpeljevanja koncepta usmeritve k strankam je povečanje prodaje in tržnega deleža
ter povečanje zadovoljstva strank. Pove tudi, da se pri vsakem projektu pojavijo slabosti in nevarnosti. Pojasni, da je včasih težko vzpostaviti stik in najti stično točko sodelovanja z zunanjimi razvojniki aplikacije; s tem se podaljša čas za razvoj, ker je potrebno pri uvedbi takšnega koncepta izobraziti tudi zaposlene, pa to predstavlja in povečuje stroške. Nevarnost intervjuvanec vidi v recesiji, v povečanju moči konkurence in v tem, da stranke zahtevajo vse več in več.
Intervjuvanec B pove, da je po njegovem mnenju prednost vpeljevanja koncepta že v ustreznih finančnih in kadrovskih resursih, pojasni pa tudi, da ima večina kupcev dobro mnenje o podjetju, kar se z uvedbo koncepta usmeritve k strankam še dodano okrepi. Prav tako pove, da bo koncept pokazal pravo vrednost posamezne stranke. Z diferenciranim pristopom k strankam bi zmanjšali prebeg najvrednejših strank, v skrajnem primeru bi prebeg hitreje identificirali. Po njegovem mnenju bi lahko v skladu z vrednostjo stranke tudi relocirali vire in s tem povečali učinkovitost alokacije virov. Slabost uvedbe koncepta vidi v tem, da je podjetje z zgodovino in je s tem povezana tudi manjša fleksibilnost organizacije, ljudi in poslovnih procesov, kar lahko uvedbi predstavlja grožnjo. Pove pa tudi, da je v praksi sorazmerno velik odstotek projektov usmeritve k strankam, ki propadejo ali pa ne dajo želenih učinkov, kar predstavlja nevarnost. Vendar na koncu doda, da je prepričan, da bo podjetje vse slabosti preseglo in doseglo zastavljen cilj.
Intervjuvanec C pojasni, da pričakuje od uvedbe koncepta usmeritve k strankam povečano sodelovanje med zaposlenimi, pregled nad prodajnimi projekti in prodajnim lijakom, ki se spremlja po strankah, časovnih obdobjih, vrstah proizvodov in storitev ter uporabo analitičnih orodij. Meni, da se bodo določene slabosti uvajanja koncepta usmeritve k strankam pojavile že v začetni fazi, in sicer kot dodatno delo s prečiščevanjem in vnosom v bazo podatkov.
Slabost vidi tudi v tem, da za management ni glavna prioriteta razvoj koncepta in posledično je razvoj lahko počasen ter v neenakomernih presledkih. Prav tako je slabost v tem, da zaposleni velikokrat niso obveščeni o nadgradnji koncepta in ni izvedeno skupinsko izobraževanje ter management že v samem začetku premalo predstavi koncept zaposlenim in ni pravega vodja skozi projekt. Nevarnost pred samo uvedbo koncepta pa se lahko pojavi tudi z zmanjšanjem stroškov v informacijsko tehnologijo ter zmanjšanjem investicij.
Vprašanje 4: Kakšna so vaša pričakovanja v prihodnosti, kakšno vlogo bo po vaše imel koncept usmeritve k strankam/kupcem pri dolgoročnem uspešnem ravnanju odnosov s strankami?
Intervjuvanec A pojasni, da so njegova pričakovanja v prihodnosti že v samem znižanju stroškov, sicer bo začetni kratkoročni strošek višji, dolgoročni stroški pa se bodo zmanjšali, saj bo potrebno namesto petih različnih programov vzdrževati samo enega, prav tako se lahko iz istega razloga zmanjša število zaposlenih (še posebej na informacijskem področju).
Dolgoročno pričakuje od uvedbe koncepta usmeritve k strankam tudi večje prihodke, boljše trženje, zadovoljnejše stranke. Meni, da bo uslužbenec, ki dela s strankami, veliko lažje
predlagal spremembe stranki, s katero bo imel osebni ali telefonski stik, saj bodo vsi podati in informacije zbrane na enem mestu in bo na osnovi tega vedno lahko poiskal najboljše za stranko. Pričakuje tudi večje zadovoljstvo strank, saj bodo hitreje obravnavane in če so stranke zadovoljne ter to povedo tudi drugim, je najboljša reklama, saj meni, da je reklama
»od ust do ust« še vedno najboljša reklama za vsako podjetje.
Intervjuvanec B pove, da so njegova pričakovanja v prihodnosti na področju usmeritve k strankam, v še večji in boljši usmerjenosti k strankam. Meni, da bo uvedba koncepta usmeritve k strankam učinkovita za hitrejša naročila in morebitne reklamacije, vendar se bodo morali tudi tehniki, ki delujejo na terenu, truditi za dobre odnose s strankami. Pove, da ni dovolj, da je stranka lepo sprejeta in je rešitev za njene želje hitro izvedena, precejšnjega pomena je prav tako obisk tehnika na domu stranke, kar sicer nima neposredne povezave z uvedbo koncepta usmeritve k strankam, vendar pa lahko pozitivno ali negativno vpliva na dolgoročno uspešno ravnanje odnosov s strankami.
Intervjuvanec C pojasni, da pričakuje absolutno boljše poslovanje podjetja v prihodnosti.
Uvedba koncepta usmeritve k strankam nudi boljši pregled nad strankami in seveda, ker vsaka stranka, ki postane tudi naročnik storitev, prejme naslov za elektronsko pošto, lahko s tem konceptom uvedejo pošiljanje vseh novosti in sprememb na elektronske naslove naročnikov.
Pove, da sicer vsi naročniki ne uporabljajo tega elektronskega naslova, vendar jih bo vsaj nekaj to pošto pregledalo in posledično od tega tudi izbralo določene nove storitve. In ker je podjetje ponudnik IP telefonije, se telefon poveže z bazo podatkov in že takoj ko naročnik kliče s telefonske številke, ki jo ima preko omrežja podjetja, dobi uslužbenec, ki sprejema klice, takoj vse podatke o osebi, ki kliče. Pove tudi, da se zaveda, da bo začetni strošek visok, vendar bodo dolgoročni stroški nižji, prihodki pa višji.
5 UVEDBA SODOBNEGA MANAGEMENTSKEGA KONCEPTA USMERITVE K STRANKAM V DRUŽBO ZA KOMUNIKACIJSKE STORITVE
V obdobju hitro se spreminjajočih tržnih razmer in vse ostrejšega konkurenčnega boja se uveljavlja teza, da je usmeritev k strankam strategija in ne samo tehnologija. Na osnovi tega se ponudniki komunikacijskih storitev bolj usmerjajo na obstoječe kot na potencialne stranke.
Cilj ni več pridobiti čim več strank, temveč je cilj napredovanje v odnosu s stranko, in sicer od njene pridobitve prek zagotavljanja njenega zadovoljstva do doseganja njene zvestobe.
Zadnja leta trg aplikacij usmeritve k strankam naglo raste in veliko vlaga v razvoj. Kljub temu pa je delež neuspešnih projektov usmeritve k strankam še vedno precej velik. Glavni razlog za to je univerzalnost oz. neprilagojenost aplikacij posameznim panogam.
Običajen pristop pri razvoju celovitih rešitev usmeritve k strankam je razvoj horizontalnih rešitev za vse gospodarske panoge in naknaden razvoj rešitve usmeritve k strankam, prilagojenih posamezni panogi. Za nakup in prilagoditev horizontalnih rešitev usmeritve k strankam se odločajo predvsem manjša podjetja. Kdor pa želi sistem usmeritve k strankam, ki najbolj ustreza njegovim željam in poslovnim procesom, se odloči za nakup najboljših aplikacij različnih ponudnikov. Ta način je navadno dražji in zahteva veliko dela pri integraciji.
Pomembnost rešitev usmeritve k strankam, prilagojenih posamezni panogi, je morda najbolj razvidna v komunikacijski industriji. Specifične zahteve izhajajo iz narave komunikacijskih produktov, posebnosti komunikacijskih strank in potrebe po tesni integraciji z življenjskim ciklom produktov in strank.
5.1 Predlog modela, opis problematike in definiranje potreb analitične usmeritve k strankam za ponudnike komunikacijskih storitev
Analitična usmeritev k strankam je za ponudnike komunikacijskih storitev zelo pomemben del, imenujemo ga tudi strateški. Najbolje je, da je analitični del usmeritve k strankam delo enotnega sistema za poslovno poročanje, s čimer se izognemo delnim rešitvam za pokrivanje potreb po poročanju, ki povzročajo neintegriranost podatkov, težavno usklajevanje, ker so rezultati iz različnih sistemov med sabo različni, veliko število zaposlenih, ki pripravljajo poročila. Posledično lahko nastane poslovna škoda in pride do nezadovoljstva strank.
Postavitev sistema (modela) za analitično usmeritev k strankam ni enostavna naloga, je pa nujno potrebna za ponudnika komunikacijskih storitev, ki želi konkurirati na vse bolj zahtevnem trgu. Temelj analitičnega sistema usmeritve k strankam so podatki; ti morajo biti pravilni, kakovostni in se ne smejo podvajati. V primeru, da so v podjetju takšni podatki že zagotovljeni, je pot do uspeha lažja. Brez tega temelja je trud zaman, stroški pa so veliki, saj so analitični sistemi dragi, za uvedbo je potrebno relativno veliko časa in veliko različnega
znanja, da sistem izkoristimo, kot je potrebno za zagotovitev konkurenčnosti in zadovoljstva strank.
Preden se v podjetju začne postavljati nov informacijski sistem, je potrebno za zagotovitev dobrih rezultatov določiti metodo, s katero se bomo lotili zastavljene naloge. Kot osnovo lahko uporabimo metodo TAD (Tabulator Application Development – tabelarični razvoj aplikacij) – je objektno orientirana metoda za načrtovanje informacijskih sistemov in omogoča jasen ter kompleten nadzor analitika nad sistemom v procesu razvoja. Metoda TAD uporablja tabele in pri razvoju informacijskega sistema podpira celoten življenjski cikel, ki poskuša zajeti strateške, poslovne in delovne procese. Metoda TAD zajema šest korakov:
definiranje problema,
Poleg tega pri implementaciji sledimo značilnostim razvoja podatkovnih skladišč, za katera je značilno, da jih razvijamo v iteracijah in se tako približujemo zastavljenemu cilju. Prav tako moramo upoštevati značilnosti razvoja in uvajanja celovite usmeritve k strankam, pri čemer pa sledimo naslednjim korakom (Goldenberg 2002, 111):
Korak 1: Priprava vizije celovite usmeritve k strankam.
Korak 2: Določitev kritičnih poslovnih procesov in s tem faze uvajanja.
Korak 2: Določitev kritičnih poslovnih procesov in s tem faze uvajanja.