Prednosti in slabosti interneta

Za razvoj interneta ni zadostovala samo računalniška tehnologija. Ključno vlogo je prispeval pojav novonastalega razmišljanja ljudi. Računalniki, nekoč razumljeni samo kot računski stroji, so postali sredstvo za nove možnosti ustvarjanja, razmišljanja in komuniciranja. Tako so se izoblikovali medsebojno intelektualno sodelovanje, brezplačno izmenjavanje mnogih idej in podatkov, javna transparentnost in odprta komunikacija, kar je omogočilo nadaljnji razvoj komuniciranja (Oblak Črnič 2008, 153–155). Širitev uporabe interneta je narekovalo tudi prepoznavanje prednosti in slabosti, ki jih ta prinaša.

Prednosti interneta

Internet kot najzmogljivejši nov medij za prenos informacij oziroma sporočil prinaša (Bavec in Manzin 2011, 15):

- vedno večjo stopnjo mobilnosti (komuniciranje kjerkoli in kadarkoli), - vedno večjo hitrost prenosa podatkov,

- možnost vzpostavitve komunikacije s komerkoli, - cenovno nizek strošek.

Poleg tega je lahko z uporabo interneta poslovanje podjetja veliko bolj finančno ugodno, natančnejše ter manj časovno in krajevno omejeno. Podjetje lahko posveti posameznemu potrošniku veliko več pozornosti, kar uresničuje s komuniciranjem, oglaševanjem, obveščanjem in prodajo prek spleta (Kotler 2004, po Fink Grubačević 2012). Tako predstavlja internet elektronski trg, ki deluje štiriindvajset ur na dan (Postma 2001, 19). Ker je cenovno dostopnejši, omogoča oglaševanje in poslovno sodelovanje tudi majhnih podjetij, ki si tega prej z dragimi tradicionalnimi mediji niso mogla privoščiti (Potočnik 2002, 364).

Internet omogoča velike možnosti zbiranja in obdelave raznovrstnih podatkov velikega obsega, ki omogočajo poglobljena spoznanja, ugotovitve in informacije o posameznem opazovanem subjektu, katerega dejansko obnašanje se lahko ugotavlja na veliko bolj ekonomičen način kot nekoč (Postma 2001, 20, 22). Uporaben je za pridobivanje in obdelavo tako primarnih kot sekundarnih podatkov, za vzpostavljanje distribucijskih kanalov ter je pomembno sredstvo komuniciranja in oglaševanja v marketingu. Njegovo elektronsko delovanje omogoča izredno hitro odzivanje posameznih tržnih subjektov in posledično izredno hitro pridobivanje informacij. Vrednost teh informacij pa je povsem odvisna od hitrosti njihovega zbiranja, ažuriranja in dopolnjevanja, saj so za pravilno poslovno odločanje zelo pomembne pravočasne, ustrezne in koristne informacije (Radonjič in Iršič 2006, 265, 610–611).

S pomočjo interneta lahko podjetje gradi blagovno znamko, raziskuje nove trge, najde nove potrošnike, predstavi pomembne informacije, ustvari stik s potrošniki ter izkoristi še številne druge edinstvene priložnosti (Webster 2004, 55, po Tomše in Snoj 2014, 132). Komunikacijo lahko vzpostavi z vsemi uporabniki interneta. Njegova svetovna omreženost daje podjetju brezmejne možnosti vstopa na svetovne trge. Omogoča, da se lahko potrošnikom predstavi na različne načine ter jih seznani s svojo ponudbo in posebnimi ugodnostmi. Omogoča pa mu tudi raziskovanje značilnosti trga, kot je spoznavanje povpraševanja in želja potrošnikov. Pri tem ima posebno vlogo elektronsko oglaševanje, ki kot nov način omogoča poleg oglaševanja tudi dvosmerno komunikacijo. Temu ustrezno pa morajo podjetja vsekakor prilagoditi svojo marketinško strategijo (Potočnik 2002, 363–366), ki jo konkurenti vsekakor težje opazijo (Kotler 2004, 621).

Oblakova (2004, 80–81) navaja, da na spletu veliko lažje in hitreje najdemo ljudi s sorodnimi interesi, kar samo še okrepi privlačnost komunikacije. To nepopisljivo privlačnost mu daje ravno virtualno okolje, v katerem je skoraj vse dovoljeno (Talić Košir 2011, 6). Podjetja oblikujejo sporočila z vsebino, usmerjeno na posamezne potrošnike, in istočasno komunicirajo z večjo skupino potrošnikov ter tako vstopajo z njimi v interakcijo (Kotler 2004, 629), saj je postal internet tudi za potrošnike ključni vir pridobivanja informacij (RIS 2012).

Internet omogoča izredno veliko izbirnost, možnost interakcije oziroma medsebojnega vplivanja in sorazmerno nizke stroške njegove uporabe (Kotler 2004, 601).

»Pri trženjskih bazah podatkov se morajo ljudje navaditi poslušati, če želijo ugotoviti, kako trg zares deluje.« (Postma 2001, 59) In »kdor pozorno prisluhne podatkovni bazi, bo odkril zelo nenavadne reči.« (Postma 2001, 57)

Slabosti interneta

Prek interneta se vse dogaja z izjemno hitrostjo, kar zahteva bliskovito odzivnost. Vsa podjetja pa nimajo te sposobnosti. Razlog je lahko v njihovi nezmožnosti prilagajanja

takojšnjim odzivom potrošnikov in zagotavljanja učinkovite distribucijske funkcije, ki danes zahteva takojšnjo dobavljivost izdelka. Nekatera podjetja ponujajo izdelke, ki niso povsem primerni za internetno prodajo, kot so oblačila, obutev in hitro pokvarljiva živila (Potočnik 2002, 364). Kotler (2004, 601) mu kot slabost pripisuje tudi neenakomerno razširjenost, saj ima v nekaterih državah še vedno majhno število uporabnikov.

Vedno večja razbohotenost informacijske omreženosti posledično prinaša povečevanje neizogibne izpostavljenosti omreženosti. Ne znamo si več predstavljati življenja brez novonastalih pojavov informacijske družbe. S tem pa se vedno bolj izoblikuje grožnja, da posameznik izgubi nadzor nad svojo zasebnostjo. Povečevanje dostopnosti do podatkov o drugih ljudeh istočasno omogoča tudi njihov pretok v nasprotno smer, torej neizbežno večjo dosegljivost naših informacij drugim, čeprav si tega ne želimo (Terček 1995, 708–709).

Čeprav je internet neskončen vir informacij, zaznamo njegovo izenačevanje tudi z izrazom največje globalno podatkovno smetišče, saj nam ponudniki pretirano vsiljujejo vse mogoče.

Zasledimo lahko številne nejasne množice uporabnih, zanimivih, a tudi popolnoma nekoristnih podatkov (Vidmar 2002, 63, 462). Nepredstavljivo obsežne baze podatkov zagotovo vsakomur omogočajo doseg informacij z želenega interesnega področja, vendar, kot navaja Vesel (1998, 343), preobsežno število spletnih strani povzroča dodatne težave pri iskanju informacij. Bašić Hrvatinova (2011, 3) ugotavlja: »S klikom vstopamo v svet informacijskega obilja, ko nimamo več problema s pridobivanjem informacij, temveč z ugotavljanjem njihove verodostojnosti, uporabnosti in točnosti.« Povezovanje nepredstavljivo velikega števila računalnikov z vedno večjimi zmogljivostmi ustvarja za povprečnega uporabnika neizbežno zapletenost in neobvladljivost učinkovite uporabe (Vidmar 2002, 221–

222). Postma (2001, 45, 52) poudarja, da velika številčnost informacij ne prispeva k boljšim odločitvam. Iz ogromne količine dostopnih podatkov moramo znati izluščiti le tiste, ki nam bodo podali najustreznejše informacije, torej imajo za nas največjo vrednost. Pomagamo si z ustrezno programsko opremo, ki poskrbi za hitro in učinkovito iskanje informacij. Drugače bi se težko znašli v kaosu podatkov, saj »preveč informacij je prav tako neuporabno kot nič informacij« (Postma 2001, 59).

Pri uporabi interneta se moramo zavedati tudi njegovih možnih pasti oziroma nezaželenih posledic. Zato je bistvenega pomena, da poleg zakonov in varnostne tehnične zaščite spoštujemo tudi internetno etiko. Uporabnik interneta ni nikoli popolnoma anonimen, zato je smiselno dobro razmisliti, preden objavimo razne podatke, za katere ne želimo, da jih lahko vidi vsakdo po svetu, čeprav se nam sprva zdijo povsem nepomembni. Kasneje nam lahko povzročijo zelo velike negativne posledice (Musar Pirc 2011, 2). V današnji potrošniški družbi ljudem nenehno primanjkuje časa. Nepremišljeno hitijo in pogosto jih, še preden razjasnijo svoja stališča, posredujejo neznanim uporabnikom po celem svetu (Šabec 2014, 401).

Seveda s težavo opredelimo, ali internet izboljšuje ali slabša naše življenje. Vsekakor pa moramo pri tem izhajati iz razmišljanja, zakaj ga uporabljamo oziroma s kakšnim namenom.