Podjetje prav tako sodeluje oziroma koordinira številne projekte, ki povečujejo njegovo konkurenčnost. Prav tako podjetje TPV d.o.o. deluje in je certificirano po standardu IATF – International Automotive Task Force, standardu IATF 16949 01.10.2016 in standardih ISO 9001:2005, ISO 14001:2015, ISO/IEC 27001:2013, ISO 45001:2018. [1]
2.2 Zagotavljanje kakovosti v podjetju
Kakovost je po definiciji stopnja, na kateri skupek svojstvenih karakteristik izpolnjuje zahteve.
Lahko se uporablja s pridevniki kot npr. slaba, dobra ali odlična. V TPV AUTOMOTIVE d.o.o. s tem izrazom razumemo osebje in aktivnosti za planiranje, zagotavljanje, obvladovanje in izboljševanje kakovosti proizvodov v podjetju.
Planiranje kakovosti obsega aktivnosti, ki so potrebne za vzpostavitev zagotavljanja kakovosti.
Številne aktivnost načrtovanja kakovosti potekajo na projektni način, pri tem pa je potrebno upoštevati načine izvajanja, kot so opredeljeni.
- Vhodna kontrola
zagotavljanje kakovosti dobavljenih materialov - Odobritev delovnega procesa
preverjanje, ali je delovni proces sposoben za predvideno proizvodnjo - Avtokontrola
nenehno zagotavljanje kakovosti proizvodov v delovnem procesu - Tekoča kontrola
izvajanje z določeno pogostostjo, kjer se vzorec zajame in iz njega naredi sklep o skladnosti kontrolirane celote
- Preprečevanje napak
koncept se izvaja z načinom preprečevanja nastanka napak ali na način stoodstotne avtomatske kontrole z izločanjem kosov z neskladno karakteristiko. Uporablja se mehanske in inteligentne sisteme, ki delujejo z uporabo senzorjev, skenerjev in kamer.
- Statistično obvladovanje procesov:
Kontrolne karte so glavno statistično orodje za spremljanje procesa. Z uporabo kontrolnih kart lahko pravočasno sprožimo akcije za korekcije proizvodnega procesa in na ta način zagotovimo konstanten nivo kakovosti.
- Merilni sistemi in kontrolna merilna oprema
Analiza kakovosti merilnega sistema se v podjetju izvaja in načrtuje glede na zahteve izdelka in procesa. Prvi korak izbire merilnega sistema je določitev namena meritve in uporabe rezultatov.
Upošteva se tudi pričakovana življenjska doba merjenja.
Pri izbiri merilnega sistema je pomembna merilna negotovost merilnega sistema. Merilna negotovost naj bi bila 10-krat manjša od tolerance merjene veličine, v nasprotnem primeru je potreben dodaten preračun ustreznosti merilnega sistema.
- Laboratorijske meritve in preizkusi
Laboratorijske meritve in preizkuse izvaja osebje merilnic in laboratorijev.
a) meritve geometrije, b) makrografija zvarov,
c) merjenje površin (hrapavost)
d) meritve fizikalnih veličin (trdota, trdnost) e) meritve kemijskih veličin,
f) meritve masnih veličin,
g) meritve in preizkusi površinske zaščite,
h) obvladovanje kontrolne merilne in preizkusne opreme (kalibracije, MSA).
- MSA analize (Analiza merilnega sistema) Opis v nadaljevanju diplomskega dela.
- Obvladovanje neskladnih izdelkov
Neskladni izdelki so lahko identificirani med procesom proizvodnje in odpreme z izvajanjem avtokontrole, tekoče kontrole in z izvajanjem presoj.
Neskladni izdelki lahko nastanejo zaradi različnih vzrokov v vsaki fazi proizvodnje in odpreme.
Posebno pozornost je treba nameniti obvladovanju neskladnih izdelkov ob začetku dela, ob zastojih in posegih v proces. V takih primerih je obvezno vse izdelane kose obravnavati kot neskladne do popolne stabilizacije procesa. Odkrite neskladne kose se nemudoma loči od ostalih ustreznih kosov.
2.3 Analiza merilnega sistema MSA
Namen MSA (Measurement Systems Analysis) je ocenitev merilnega sistema, ki odločilno vpliva na obvladovanje parametrov procesov in karakteristik izdelkov. Nezanesljive meritve in veliki odkloni lahko v proizvodnem procesu povzročajo velike težave. Strokovna analiza MSA je nujna v proizvodnji zahtevnejših izdelkov, pri katerih se zahteva visok indeks sposobnosti procesa. Vse bolj se odločamo na osnovi izmerjenih vrednosti, zato moramo vedeti, kako kakovostne so meritve.
Merilni sistem je skupek instrumentov ali merilnih priprav, etalonov, zaporedja operacij, programske opreme, osebja, okolja in predpostavk, s pomočjo katerih določimo enoto meritve ali izmerjeno vrednost. [2]
Vrste merilnih sistemov
- Variabilni merilni sistem - Atributivni merilni sistem - Kompleksni merilni sistem
2.3.1 Variabilni merilni sistem
Variabilne karakteristike so vse tiste, katerih vrednosti se lahko izrazi numerično. Za analizo ponovljivosti in primerljivosti (R&R) variabilnih merilnih sistemov uporabljamo metodo srednjih vrednosti in razpona (𝑋&R). Gre za matematično metodo, ki upošteva ponovljivost in primerljivost. Metoda omogoča analizo ponovljivosti in primerljivosti ločeno, ne pa njunega medsebojnega vpliva. Število merilcev, merjencev in ponovitev se lahko spreminja (običajno 10 merjencev, 3 merilci, 3 ponovitve). [3]
2.3.2 Atributivni merilni sistem
Mnogo karakteristik izdelka se lahko izrazi samo atributivno – imenujejo se opisne karakteristike.
Na podlagi pregleda opisnih oz. atributivnih karakteristik se lahko pregledan izdelek razvrsti le v eno od dveh skupin: ustreza ali ne ustreza določeni specifikaciji.
Uporablja se za kalibre, kontrolne priprave, vizualne karakteristike in ostale atributivne merilne sisteme. Tovrstni merilni sistemi nam povedo samo, ali je kos sprejemljiv ali ne. [2]
2.3.3 Kompleksni merilni sistem
Kompleksni merilni sistemi so merilni sistemi pri katerih ni mogoče večkrat pomeriti istega kosa (porušitveni in neponovljivi), npr.:
- Merjenec se med uporabo ali testiranjem spremeni.
- Karakteristike se spreminjajo in so občutljive na pogoje večkratnega testiranja in jih kasneje ni možno/primerno primerjati.
- Karakteristike, ki zahtevajo testiranje v daljšem časovnem obdobju (brizgani kosi, liti kosi
…).
- Proizvod, ki ga fizično ni mogoče vrniti v fazo testiranja (v linijo vgrajena merilna naprava).
- Merjenec je fizično uničen (natezna trdnost, testiranje zvarov) ali pa ga ni možno meriti na isti lokaciji. [2]
3 METODE ZA PREISKAVO ZVAROV
3.1 Makrografija 3.1.1 Uvod
Makrografija spada med preizkuse, ki zahtevajo mehansko rezanje merjenca na manjše vzorce. To opredeljujemo kot destruktivni/porušitveni test (Destructive tests – DT). Pri tej metodi ocenjujemo trdnost varjenega spoja, uvarjenost, kar pomeni, kako globoko je zvar prodrl, in je ena izmed zahtev kupca – obliko in strukturo zvara ter materialne spremembe na območjih, ki jih je dosegla visoka temperatura pri procesu varjenja. [4]
3.1.2 Priprava za meritve
Preizkus se opravi po naslednjih korakih. Najprej se zvarjen kos razreže. Rez mora biti narejen čez zvare, ki jih bomo merili. Pomembno je, da je rezanje vedno hlajeno, saj lahko vročina spremeni strukturo površine, ki jo bomo merili. Ko so kosi pripravljeni, jih je treba zbrusiti in spolirati. To se opravi z napravo, na kateri se vrtijo trije diski. Na diskih so prilepljene tri vrste brusilnega papirja (grob, manj grob, polirni). Voda, ki kaplja na diske, zagotavlja hlajenje. Najprej se kosi brusijo na grobem in manj grobem disku, da se pridobi površina, ki kaže strukturo zvara. Na koncu pa se merjenec brusi s finim brusilnim papirjem, kar nam omogoči zelo gladko površino za merjenje ob veliki povečavi.
Resne napake, kot so razpoke, so vidne že na polirni površini. Toda za odkrivanje mej zvara potrebujemo jedkanje z ustrezno raztopino, ki kovino napade tako, da posebne značilnosti izstopijo. Merjence potopimo v jedko raztopino in počakamo. Po pretečenem času zvar potemni in očitno izstopa od matične kovine (slika 2). [5]