spletnega vprašalnika oziroma
K anketiranju smo povabili prijatelje in znance spletnega vprašalnika (https://www.1ka.si/a/113414 Facebook in preko lokalne spletne strani Velenje.com.
Naš cilj je bil pridobiti vsaj
potencialnih anketirancev, od tega je bilo ustrezn je navedlo spol, od tega je bilo
E UPORABE IKT
oge smo predstavili rezultate raziskave, ki je bila izvedena s pomo s pomočjo katere bomo ugotovili, ali znajo anketiranci
potrdili ali ovrgli zastavljene hipoteze.
anketiranja
kriminaliteta in varnost osebnih podatkov smo izvedli s pomo ga vprašalnika oziroma ankete, 1ka.si. Anketiranje je potekalo od 23.
K anketiranju smo povabili prijatelje in znance, in sicer smo jim posredovali povezavo do https://www.1ka.si/a/113414) preko e-pošte, družbenega omrežja Facebook in preko lokalne spletne strani Velenje.com.
vsaj 200 ustrezno izpolnjenih anket. Na anketo se je odzvalo 693 anketirancev, od tega je bilo ustrezno izpolnjenih 231 anket. Le 196
je bilo 89 moških (46 %) in 106 žensk (54 %) (Slika ankete, 1ka.si. Anketiranje je potekalo od 23. 2. do 6. 3. 2017.
jim posredovali povezavo do , družbenega omrežja
Anketiranci so bili različnih starosti. Največ, kar 63 anketirancev (32 %) je bilo v starostni skupini od 26 do 35 let in najmanj oziroma nič anketirancev v starostni skupini do 15 let.
Število anketirancev po starostni kategoriji je prikazano v Sliki 4.
Slika 4: Starostna kategorija anketirancev
Anketiranci so iz različnih regij Slovenije. Največ, 153 anketirancev (79 %) je iz Savinjske regije, iz katere prihajamo, in najmanj oziroma nič anketirancev iz Gorenjske regije, Notranjsko kraške regije in Goriške regije (Slika 5).
Slika 5: Regije, v katerih bivajo anketiranci
0 10 20 30 40
66 let in več Od 56 do 65 let Od 46 do 55 let Od 16 do 25 let Od 36 do 45 let Od 26 do 35 let Od 15 let
n = 196
Število anketirancev v %
0 20 40 60 80 100
Pomurska regija Spodnjeposavska regija Podravska regija Koroška regija Savinjska regija Notranjsko kraška regija
n = 194
Število anketirancev v %
Med anketiranci je bilo največ, in sicer 62 anketirancev (32 %) z univerzitetno izobrazbo ali bolonjskim magisterijem in najmanj oziroma nič anketirancev z osnovnošolsko izobrazbo (Slika 6).
Slika 6: Formalno dosežena izobrazba anketirancev 0 5 10 15 20 25 30 35 Osnovna pola ali manj
Znenstveni magisterij ali … Poklicna šola (2 ali 3 letna šola)
Višja šola Štiriletna srednja šola Visoka šola - prva stopnja Univerzitetna izobrazba ali …
n = 195
Število anketirancev v %
Da bi spoznali namen uporabe IKT anketirancev, smo jih povprašali, za katere aktivnosti uporabljajo svetovni splet. Namen uporabe svetovnega spleta smo opredelili časovno. Možnih je bilo več odgovorov. 174 anketirancev (77 %) dnevno uporablja svetovni splet za branje novic, 160 anketirancev (74 %) za sporočanje/komuniciranje, 130 anketirancev (65 %) za družbena omrežja in 110 anketirancev (52 %) za poslušanje glasbe. Le 4 anketiranci (4 %) dnevno uporabljajo svetovni splet za iskanje zmenkov (Slika 7).
Slika 7: Namen uporabe svetovnega spleta
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90
Opravljanje službe Izobraževanje Branje novic Nakupovanje Bančništvo Pisanje/branje blogov Pisanje/branje forumov Gledanje videoposnetkov Poslušanje glasbe Za družbena omrežja Sporočanje /komuniciranje Gledanje TV programov Prenos glasbe/filmov Iskanje turističnih informacij Iskanje malih oglasov Iskanje zdravstvenih informacij Iskanje zmenkov
n = 226
Število anketirancev v %
Občasno Vsaj mesečno Vsaj tedensko Dnevno
139 anketirancev (60 %) ima na napravi, ki jo uporabljajo za povezovanje s svetovnim spletom, nameščeno zaščito.
svetovnim spletom nima namešč napravi, s katero so povezani s svetov
Slika 8: Ali imate na napravi
Pri navedbi imena zaščite, ki jo imajo
s svetovnim spletom, so bili odgovori zelo razli
ima na napravi, s katero so povezani s svetovnim spletom anketiranci ne vedo, katero zaš
svetovnim spletom (Slika 9).
Anketiranci so navajali imena zaš
poimenovanja štejemo tako imenovano
ključavnico na družbenem omrežju Facebook, kjer je z ikono v zgornjem nastaviti zasebnost. Anketiranci
omogoča uporabnikom svetovnega spleta brezpla
inštitucija, kamor uporabniki svetovnega spleta javijo zlorabe na IK uporabnike IKT o nevarnostih, ki nanje
znamka izposoje avtomobilov
varno povezovanje različnih omrežij ali ra
tunelov. Preko takšnega tunela lahko dostopamo do oddaljenega omrežja na podoben na kot bi bili fizično prisotni v omrežju ali celo speljemo ves internetni promet iz našega
s katero so povezani s svetovnim spletom, nameščeno zaščito (Slika 8
: Ali imate na napravi, s katero ste povezani s svetovnim spletom zaščito?
čite, ki jo imajo anketiranci nameščeno na napravi, s katero so povezani s svetovnim spletom, so bili odgovori zelo različni. Največ anketirancev, in sicer
s katero so povezani s svetovnim spletom, nameščeno Avast zaš
katero zaščito imajo nameščeno na napravi, s katero so povezani s
so navajali imena zaščit, ki z protivirusnimi programi nimajo povezave. Med ta ako imenovano Ključavnico in upamo, da so s tem mislili na družbenem omrežju Facebook, kjer je z ikono v zgornjem desnem
Anketiranci prav tako navajajo MO Velenje (Mestna obč a uporabnikom svetovnega spleta brezplačen dostop do le-tega, in
kamor uporabniki svetovnega spleta javijo zlorabe na IKT in ki uporabnike IKT o nevarnostih, ki nanje prežijo. Anketiranci navajajo tudi Avis znamka izposoje avtomobilov ter VPN (ang. Virtual Private Networking)
čnih omrežij ali računalnikov z uporabo (praviloma šifriranih) takšnega tunela lahko dostopamo do oddaljenega omrežja na podoben na
no prisotni v omrežju ali celo speljemo ves internetni promet iz našega
s katero ste povezani s svetovnim spletom, nameščeno
s katero so povezani ikov z uporabo (praviloma šifriranih) takšnega tunela lahko dostopamo do oddaljenega omrežja na podoben način, no prisotni v omrežju ali celo speljemo ves internetni promet iz našega unalnika ter tako dostopamo do interneta preko
Število anketirancev v %
oddaljenega omrežja. Med navedenimi zaščitami so omenili tudi Torrent, ki je programska oprema za izmenjavo datotek in podpira tehnologijo DHT, ki programu služi kot sredstvo za upravljanje z vozlišči tudi brez prisotnosti sledilnega pasa (tracker).
Slika 9: Zaščita, ki jo imajo anketiranci nameščeno na napravi, s katero so povezani s svetovnim spletom
0 2 4 6 8 10 12 14 16
Kasperski Firewall Ne vem Advanced systemcare Geslo VPN Microsoft security essentials f secure Antivirus Panda Avira Nod32 Sophos antivirus Eset Antivirusni program 7 AVG Antivirusni program, požarni zid Windovs Defender Avast
Število anketirancev v %
Iz raziskave je razvidno, da se uporabniki svetovnega spleta zavedajo nevarnosti, nanje. 106 anketirancev (46 %)
svetovnega spleta, 104 (45 %) svetovnega spleta, le en anketiran uporabnike svetovnega spleta (
Slika 10: Ali se anketiranci zavedajo nevarnosti, ki
Za razliko od zavedanja nevarnosti uporabe svetovnega
nevarnosti objave osebnih podatkov na svetovnem spletu in družbenih omrežjih ve 52 % oziroma 121 anketirancev
spletu in družbenih omrežjih, le en Se sploh ne zavedam Se kolikor toliko zavedam Se zelo zavedam
Iz raziskave je razvidno, da se uporabniki svetovnega spleta zavedajo nevarnosti, (46 %) se povsem zaveda nevarnosti, ki prežijo
%) anketiranci se zavedajo nevarnosti, ki prežijo
anketiranec (0 %) se sploh ne zaveda nevarnosti, ki prežijo na uporabnike svetovnega spleta (Slika 10).
zavedajo nevarnosti, ki prežijo nanje pri uporab spleta?
Za razliko od zavedanja nevarnosti uporabe svetovnega spleta pa je odstotek zavedanja nevarnosti objave osebnih podatkov na svetovnem spletu in družbenih omrežjih ve
anketirancev se zaveda nevarnosti objave osebnih podatkov na svetovnem le en anketiranec se tega ne zaveda (Slika 11).
0
Se sploh ne zavedam Se ne zavedam Se kolikor toliko zavedam Se zavedam Se zelo zavedam
Iz raziskave je razvidno, da se uporabniki svetovnega spleta zavedajo nevarnosti, ki prežijo se povsem zaveda nevarnosti, ki prežijo nanje pri uporabi nevarnosti, ki prežijo nanje pri uporabi zaveda nevarnosti, ki prežijo na
uporabi svetovnega
spleta pa je odstotek zavedanja nevarnosti objave osebnih podatkov na svetovnem spletu in družbenih omrežjih večji. Dobrih se zaveda nevarnosti objave osebnih podatkov na svetovnem
Slika 11).
= 228
Število anketirancev v %
Slika 11: Ali se anketiranci
Na vprašanje, v kolikšni meri se anketirancev (49 %) s tem strinja, 10 (3 %) pa meni, da nakupovanje (6 %) uporablja svetovni splet
Slika 12: V kolikšni meri se anketiranci strinjajo, da Glede na podatke, ki jih uporabniki
bil v raziskavi podan izbor najpogostejših. Možnih je bilo ve (52 %) meni, da lahko varno objavijo zaposlitev in poklic, 112
Se sploh ne zavedam
zavedajo nevarnosti objave osebnih podatkov na svetovnem spletu in družbenih omrežjih?
v kolikšni meri se anketiranci strinjajo, da je spletno nakupovanje varno, se strinja, 10 anketirancev (4 %) se povsem strinja
meni, da nakupovanje na svetovnem spletu ni varno (Slika 12).
svetovni splet za nakupovanje.
V kolikšni meri se anketiranci strinjajo, da je spletno nakupovanje
, ki jih uporabniki objavljajo na svetovnem spletu in družbenih omrežjih podan izbor najpogostejših. Možnih je bilo več odgovorov. 119
da lahko varno objavijo zaposlitev in poklic, 112 anketirancev 0
Se sploh ne zavedam Se ne zavedam Se kolikor toliko zavedam Se zavedam
Sploh se ne strinjam Se ne strinjam Niti niti Povsem se strinjam
zavedajo nevarnosti objave osebnih podatkov na svetovnem
anketiranci strinjajo, da je spletno nakupovanje varno, se 111 se povsem strinja, 7 anketirancev
). Le 14 anketirancev
je spletno nakupovanje varno?
na svetovnem spletu in družbenih omrežjih, je odgovorov. 119 anketirancev anketirancev (48 %) meni, da
n = 226
Število anketirancev v %
= 227
Število anketirancev v %
je varno objaviti zakonski stan, 91 anketirancev (39 %) pa meni, da je varno objaviti e-naslov.
Manjši del, od 3 do 8 anketirancev (2 % do 3 %) je mnenja, da lahko objavijo PIN kodo bančne kartice in bančne podatke, EMŠO ter IP številko računalnika (Slika 13). Nobena spletna aktivnost nam ne omogoča popolne zasebnosti. Ne samo da na veliko in nepremišljeno objavljamo svoje osebne podatke, slike in drugo, z brskanjem po spletu puščamo tudi elektronske sledi, saj je veliko storitev in aktivnosti na spletu zasnovanih tako, da z uporabo razkrijemo veliko osebnih podatkov, nevedoč, za kakšen namen jih ponudnik aktivnosti ali storitev uporablja. Prav tako objavljamo različne slike, ki na svetovnem spletu ostanejo za vedno, in nam nemalokrat, še posebej pa mladim v dobi odraščanja, ki objavljajo neprimerne vsebine in slike, ki se jim zdijo v tistem trenutku pomembne za identifikacijo z družbo, v kasnejšem obdobju zelo škodijo (npr. pri iskanju službe, izsiljevanje, zalezovanje).
Predvsem je neprimerno razkrivati IP številko računalnika, svoje osebne podatke (EMŠO, bančne podatke), neprimerne slike ter sodelovati v neprimernih ali žaljivih temah.
Slika 13: Ali anketiranci vedo, katere podatke je priporočljivo objaviti na svetovnem spletu in družbenih omrežjih?
0 10 20 30 40 50 60
PIN kode bančnih kartic Bančne podatke-številka bančne kartice EMŠO IP številka računalnika (številka, ki …
Zdravstveno stanje Slike otrok Imena otrok Naslov bivališča Trenutno lokacijo Telefonska številka Verska opredelitev Politična oziroma strankarska opredelitev Imena partnerja/partnerke Spolna usmerjenost Narodnost oziroma poreklo Naslov e-pošte Šolanje Zakonski stan (poročen, samski,…) Zaposlitev in poklic
n = 185
Število anketirancev v %
Zanimalo nas je tudi, v kolikšni meri in kakšne slike anketiranci objavljajo na družbenih omrežjih. Možnih je bilo več odgovorov. Anketiranci na družbenih omrežjih objavljajo različno število slik. V kategoriji objav od 1 do 10 anketiranci največ objavljajo lastne slike (74 anketirancev oziroma 36 %). V kategoriji objav od 11 do 20 anketiranci največ objavljajo slike narave in živali (29 anketirancev oziroma 16 %). V kategoriji od 21 do 30 anketiranci največ objavljajo slike zabav (18 anketirancev oziroma 10 %) in v kategoriji 31 in več anketiranci največ objavljajo lastne slike (Slika 14).
Slika 14: Koliko slik in videoposnetkov objavijo anketiranci na družbenih omrežjih?
Anketirance smo vprašali, za katera družbena omrežja menijo, da so varna. Možnih je bilo več odgovorov z ocenitvijo varnosti 1–5 (ocena 1 – sploh ni varna in ocena 5 – povsem varna):
Youtube, Google+, Viber, LinkedIn, Instagram, Twitter, Facebook, Snapchat, Musical.ly.
Anketiranci so ocenili družbena omrežja kot sledi: Youtube s povprečno oceno 3,3, Viber in
0 20 40 60 80 100 120
Lastne (Selfie) Družina Otroci Zabava Narava/živali Hrana/pijača Nasilne slike ali videi Šaljive slike ali videi
n = 203
Število anketirancev v %
31 in več Od 21 do 30 Od 11 do 20 Od 1 do 10 Nič
Google+ s povprečno oceno 3,1, LinkedIn s povprečno oceno 3, Instagram s povprečno oceno 2,9, Twitter s povprečno oceno 2,8, Facebook, Snapchat in Musical.ly s povprečno oceno 2,7 in kot drugo s povprečno oceno 2,5 (Slika 15).
Slika 15: Kako varna so družbena omrežja?
Na vprašanje, ali so se anketiranci že kdaj soočili s kakršnokoli zlorabo osebnih podatkov ali napadom na računalnik, je 132 anketirancev (56 %) navedlo okužbo računalnika (virusi, trojanski konj, črvi in drugo). 24 anketirancev (10 %) je bilo spletno nadlegovanih. S 23 anketiranci (10 %) so želeli navezati stike (Slika 16). Pod postavko »Drugo« so anketiranci navedli poskus prevare, poskus vdora, zlorabo kreditne kartice, vsiljeno pošto in vsiljen nakup.
0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5
Drugo Facebook Snapchat Musical.Iy Twiter Instagram Linkedln Viber Google+
Youtube
n = 200
Povprečna ocena
Slika 16: Ali so se anketiranci soočili s kakršnokoli zlorabo osebnih podatkov ali napadom na računalnik?
Podvprašanje je bilo, ali so se prijatelji anketirancev soočili s kakršnokoli zlorabo osebnih podatkov ali napadom na računalnik. 125 anketirancev (34 %) je navedlo, da so se njihovi prijatelji soočili z okužbo računalnika, 47 anketirancev (13 %) s krajo spletnega profila, 45 anketirancev (12 %) z vdori v računalnik, 31 anketirancev (8 %) z zlorabo osebnih podatkov, 30 anketirancev (8 %) pa z navezovanjem stikov (Slika 17). Pod drugo so navedli krajo kreditnih kartic.
0 20 40 60
Spletno izsiljevanje Vdor v računalnik Zloraba osebnih podatkov Spletno Zalezovanje Spletno obrekovanje Objavljanje posnetkov nasilja Drugo Kraja spletnega profila (prevzem …
Spletno nadlegovanje Navezovanje stikov Okužba računalnika (virusi, …
n = 159
Število anketirancev v %
Slika 17: Ali se je kateri izmed prijateljev anketirancev soočil z zlorabo osebnih podatkov ali napadom na računalnik?
110 anketirancev (47 %) je pri zlorabi podatkov na svoji napravi (računalniku ali telefonu) očistilo računalnik s protivirusnim programom. 37 anketirancev (16 %) je na pomoč poklicalo računalniškega serviserja, 32 anketirancev (14 %) je o zlorabi osebnih podatkov obvestilo vse, ki so bili z njimi v stiku preko naprave, 21 anketirancev (9 %) je zlorabo osebnih podatkov javilo prijatelju in le 6 anketirancev je zlorabo osebnih podatkov prijavilo policiji, 4 anketiranci (2 %) pa agenciji SI-CERT (Slika 18).
0 20 40 60
Objavljanje posnetkov nasilja Spletno izsiljevanje Drugo Spletno Zalezovanje Spletno obrekovanje Navezovanje stikov Zloraba osebnih podatkov Spletno nadlegovanje Vdor v računalnik Kraja spletnega profila (prevzem nadzora nad e-pošto ali profilom … Okužba računalnika (virusi, trojanski
konj, črvi)
n = 159
Število anketirancev v %
Slika 18: Ravnanje anketirancev ob soočenju z zlorabo osebnih podatkov na napravi Anketiranci ne poznajo veliko ljudi, ki so bili oškodovani zaradi računalniške kriminalitete.
35 anketirancev (18 %) pozna eno osebo, 23 anketirancev (12 %) pozna od 2 do 5 ljudi, 4 anketiranci (2 %) poznajo od 6 do 10 ljudi in 3 anketiranci (2 %) poznajo 11 ljudi in več, ki so bili oškodovani zaradi računalniške kriminalitete. 127 anketirancev (66 %) ne pozna nikogar, ki bi bil oškodovan zaradi računalniške kriminalitete (Slika 19).
Slika 19: Ali anketiranci poznajo ljudi, ki so bili oškodovani zaradi računalniške kriminalitete?
0 10 20 30 40 50
Prijavil sem agenciji SI-CERT Prijavil sem policiji Javil sem prijatelju Drugo Obvestil vse, ki so bili z mano v … Na pomoč poklical računalniškega … Očistil računalnik s protivirusnim …
n = 157
Število anketirancev v %
0 20 40 60 80
od 6 do 10 ljudi 11 ljudi in več od 2 do 5 ljudi Enega človek Nobenega
n = 192
Število anketirancev v %
Zaščita pred zlorabo osebnih podatkov je za uporabnike svetovnega spleta zelo pomembna. 69
Na vprašanje, ali anketiranci obveščanjem ter informiranje odgovorilo da ne, 40 anketirancev pritrdilno (Slika 21).
Slika 21: Ali anketiranci poznajo inštitucije v Sloveniji, ki se ukvarjajo s prijavo zlorab ter z osveščanjem
ita pred zlorabo osebnih podatkov je za uporabnike svetovnega spleta zelo pomembna. 69 je mnenja, da imajo dovolj informacij o zaščiti pred zlorabo osebnih
(18 %) se s tem ne strinja, 12 anketirancev (6 %)
%) je neodločenih in 23 anketirancev (12 %) povsem dovolj informacij o zaščiti pred zlorabo osebnih podatkov (Slika 20
anketiranci strinjajo, da imajo dovolj informacij o zašč osebnih podatkov?
anketiranci poznajo inštitucije v Sloveniji, ki se ukvarjajo z zlorabo in anjem ter informiranjem varne rabe svetovnega spleta, je 100 anketirancev
anketirancev (21 %) ne ve, 55 anketirancev (28 %)
poznajo inštitucije v Sloveniji, ki se ukvarjajo s prijavo zlorab čanjem in informiranjem varne rabe svetovnega spleta
[VREDNOS
Sploh se ne strinjam Se ne strinjam Niti niti Povsem se strinjam
ita pred zlorabo osebnih podatkov je za uporabnike svetovnega spleta zelo pomembna. 69 čiti pred zlorabo osebnih
poznajo inštitucije v Sloveniji, ki se ukvarjajo s prijavo zlorab informiranjem varne rabe svetovnega spleta?
Število anketirancev v % [VREDNOST]
n = 197
Število anketirancev v %
Anketiranci so navedli, da ne poznajo veliko inštitucij in temu primerno navedli le inštitucije, ki jih poznajo. Od 231 anketirancev jih 37 (16 %) pozna agencijo SI-CERT, 17 anketirancev (7 %) pozna spletno stran Safe.si, 14 anketirancev (6 %) pozna spletno stran Varni na internetu, 14 anketirancev (6 %) navaja kot inštitucijo Policijo, 9 anketirancev (4 %) spletno stran Spletno oko, 4 anketiranci (2 %) navajajo kot inštitucijo Informacijsko pooblaščenko, sledijo še Miss, Arnes in internetna samoobramba (Slika 22).
Slika 22: Ozaveščenost anketirancev o inštitucijah, ki se ukvarjajo s prijavo zlorab in osveščanjem ter informiranjem o varni rabi svetovnega spleta
Na vprašanje, v kolikšni meri nas odgovorne inštitucije opozarjajo na zlorabo osebnih podatkov, je odgovor podalo 195 anketirancev – 74 (38 %) jih meni, da malo, 51 (26 %) jih meni, da nevtralno, 39 (20 %) jih meni, da veliko, 29 (15 %) jih meni, da malo, le 2 (1 %) pa menita, da zelo veliko (Slika 23).
0 5 10 15 20
Arnes Internetna samoobramba Si_cert Miss Spletno oko Informacijski pooblaščenec Varni na internetu Safe si Policija
n = 157
Število anketirancev v %
Slika 23: Ali anketiranci menijo, da nas odgovorne inštitucije dovolj opozarjajo