Po podatkih Mednarodne zveze za temno nebo, International Dark Sky Association (na kratko IDA), naj bi človeško oko na neonesnaženem nebu zaznalo okoli 5000 zvezd. Na obrobjih mest naj bi zaznali le še 200–300 zvezd, v mestnih središčih pa zaradi 25-krat večje svetlosti od svetlosti neokrnjenega nočnega neba le nekaj 10. Tudi v najmanjših krajih oz. vaseh je zaradi umetnih svetil svetlost neba najmanj dvakrat večja, zato problem svetlobnega onesnaženja ni omejen le na večja mesta. (Štravs, A., 2001)
Slovenski astronom Herman Mikuž svetlobno onesnaženje na kratko definira kot
»svetlobo, ki se izgublja v nebo«, na spletni strani društva Temno nebo Slovenije (v nadaljevanju: društvo) pa so ga definirali takole: »Svetlobno onesnaževanje je dvig nivoja naravne osvetljenosti okolja, ki ga povzročajo umetni viri svetlobe. Lahko ga definiramo tudi kot nekontrolirano uhajanje svetlobe iz umetnih virov izven cilja osvetlitve. Še posebej tisto, ki je usmerjeno nad vodoravnico. Posledice so žarenje nočnega neba nad mesti, bleščanje, vsiljena svetloba, zmanjšana nočna vidljivost in nepotrebno trošenje energije. Končna posledica je vedno bolj osvetljeno nočno nebo, posledično izginjanje zvezd in izginjanje noči kot naravne danosti. Svetlobno onesnaževanje negativno vpliva na biosfero, moti selitve ptic, ogroža kolonije netopirjev, moti gnezdenje želv ter ogroža številne vrste žuželk, od katerih spada mnogo vrst k pomembnim opraševalcem. Ogroža tudi zdravje ljudi, predvsem tvorjenje melatonina v nočnem času. Posledice so nespečnost, debelost, raka dojk in prostate.« (Svetlobno onesnaženje, 2012)
V društvu želijo preko spletne strani in različnih aktivnosti opozoriti strokovno ter širšo javnost na problem svetlobnega onesnaženja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja in okolje. Ta vir onesnaževanja okolja je postal očiten, odkar je prišlo do velikega povečanja emisij svetlobe iz umetnih izvorov, v glavnem iz velikih urbanih področij. Omenjajo, da nezasenčene in delno zasenčene ter nestrokovno postavljene svetilke zunanje razsvetljave pogosto srečamo tudi v Sloveniji in s tem dopuščamo, da se velik del svetlobnega toka in električne energije izgubljata v nebo. Nebo tako postaja svetlejše zaradi svetlobe, ki se še dodatno razprši na vodnih kapljicah in delcih prahu v ozračju, in šibki nebesni objekti niso več vidni. V Sloveniji k svetlobnemu onesnaženju največ prispevajo velika mesta z okolico, kot so Ljubljana, Maribor, Celje in kraji na obali.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tanja Žontar; diplomsko delo
- 3 -
Poudarili so tudi to, da njihov cilj ni Slovenija ponoči v temi, hočejo le boljšo razsvetljavo, ki sveti navzdol in je koristna. (Cilj društva …, 2013)
V oči bode tudi zapis amaterskega astronoma s te spletne strani, ki je prodal svojo opremo, ko so pred nekaj leti na cesti Brestanica–Senovo živosrebrne svetilke zamenjali z močnimi LED svetilkami. Te so mu namreč dokončno onemogočile opazovanja nočnega neba z bližnjega pogorja Bohor. V samo 15 letih se je po njegovih besedah nebo nad Slovenijo tako spremenilo, da je možnost ogleda nočnega neba postala nekaj tako eksotičnega kot obisk koralnega grebena. (Cigler, P., 2013)
O vplivih umetne svetlobe na astronomska opazovanja so razpravljali že leta 1992 na konferenci, sponzorirani s strani UNESCA, v Parizu. Konferenca je astronomski srenji omogočila, da javno razpravlja o vplivih okolja na opazovanja. Tehnološki napredek je človeštvu sicer omogočil videti več in dlje kot kdajkoli, po drugi strani pa nam je umetna svetloba, ki vdira v vsak še tako skrit kotiček sveta, skoraj onemogočila izvajanje opazovanj z zemeljskega površja. Astronomija ni le ena izmed osnovnih ved, katere razvoj štejemo v tisočletjih in je zastopana tudi v preostalih vedah. Človek je morda prav z opazovanjem in beleženjem nebesnih pojavov naredil korak naprej v razvoju. Opazovanja bi bila lahko tista stvar, ki je našo vrsto spodbudila k razmišljanju in raziskovanju okolja, saj radovednost poraja znanje. Na nebesne pojave se navezujejo tudi različni običaji in verska prepričanja. Tako je pravzaprav čista ironija usode, da nam je napredek omogočil poglobljeno opazovanje neba, svetlobno onesnaženje pa nam je nebo zastrlo do te mere, da je za opazovanje potrebno iskati oddaljene kotičke narave. Zadnjih 100 let tako ne moremo več videti zvezd, ki smo jih pred tem brez težav opazovali tisočletja. V Londonu so se že v 17. stoletju soočili s tem, da so morali zaradi onesnaženega zraka postaviti observatorij precej izven mesta. Danes Kraljevi observatorij Greenwich (Royal Observatory Greenwich) zaradi bližine mesta služi le še kot zgodovinski spomenik. Vpeljava električnih luči v začetku prejšnjega stoletja je namreč mesta izločila kot prostore, primerne za opazovanje neba. Umetna svetloba je astronome pregnala v redko naseljena območja, zaradi izogibanja absorpciji v ozračju, ki je v znatni meri tudi posledica prisotnosti vodne pare, pogosto opazujejo s puščavskih vrhov gora, kjer je vzdrževanje lokacij drago, samo bivanje pa je oteženo. (McNally, D., 1994; Malin, D., 1994)
V prispevku Jureta Skvarča v zborniku Svetlobno onesnaženje (v nadaljevanju: zbornik) je bolj podrobno opisan vpliv svetlobnega onesnaženja na same astronomske meritve.
Količina svetlobnega onesnaženja naj bi bila sorazmerna s številom prebivalstva na nekem
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tanja Žontar; diplomsko delo
- 4 -
področju, zato je v gosto poseljenih področjih Evrope težko uiti svetlobnemu vplivu velikih mest. V Sloveniji naj bi bile razmere sicer nekoliko boljše, a smo bolj potratni na področju števila brez potrebe prižganih luči. Za ugotavljanje prispevka velikih mest k siju neba so leta 2001 tri noči merili sij neba na Observatoriju Črni Vrh. V izvedenih slikanjih so zajeli področje v višini 30 stopinj nad obzorjem ter pokrili del kroga od –120 do 120 stopinj od južne smeri. To so naredili v času, ko je bila Luna globoko pod obzorjem. Vpliv sija neba na posnetke je seveda odvisen tudi od položaja observatorija in velikih mest oz.
krajev, ki se nahajajo v njegovi okolici. Okoliška mesta kljub več 10-kilometrski oddaljenosti veliko prispevajo k siju neba, na meritve pa vplivajo tudi posamezne bližnje nezasenčene luči. Izmerjeni največji sij neba se je v tem primeru ujemal s smermi večjih mest, kot so Ljubljana, Trst, Nova Gorica … Poleg tega so preverili tudi to, kako vpliva svetlejše nebo na mejni sij zvezd, ki se še opazijo s teleskopom. S sijem neba narašča tudi šum ozadja, zato sij šibkih objektov ni več mogoče ločiti od naključnih sprememb v siju neba. Na podlagi izmerjene krivulje sija neba in lastnosti kamere so v tem primeru izračunali, da je razlika mejnih sijev področij z najmanjšim in z največjim signalom ozadja za teleskop, ki so ga uporabili, do 0,15 magnitude. To pomeni, da je zaznanih do 10 % manj zvezd in to le zaradi svetlobnega onesnaženja, ki ga povzroča mesto Ljubljana.
(Skvarč, J., 2001)
Svetilke lahko razdelimo na tri skupine: nezasenčene svetilke, delno zasenčene svetilke in zasenčene svetilke. Nezasenčene svetilke sevajo svetlobo v vse smeri. Delno zasenčene svetilke imajo sevanje nad vodoravno ravnino omejeno z zaslonom, še vedno pa sevajo v smeri vodoravne ravnine, kar zmanjšuje kontrast osvetlitve in je moteče za živa bitja.
Zasenčena svetilka seva vso svetlobo pod vodoravno ravnino in ima sevanje v vodoravni ravnini in nad njo omejeno z odbojnim zaslonom. Namestitev teh svetilk je enostavna, smer svetlobe pa naj bi se ne približala vodoravni ravnini na manj kot 15 stopinj. Odbojni zasloni poleg tega svetlobo odbijejo proti tlom in zmanjšujejo porabo električne energije.
(Zwitter, T., 2001)
Pri visokotlačnih živosrebrnih sijalkah, ki so bile v preteklosti v uporabi, je izkoristek po začetku uporabe hitro padel, njihov vpliv na okolje pa je bil izredno negativen. Pri cestni razsvetljavi je s strani društva priporočeno razmerje med razdaljo med stebri in višino stebra 3,7 : 1 in uporaba energetsko učinkovitih ter okolju prijaznih visokotlačnih natrijevih sijalk, s poudarjenim rumenim delom spektra. (Svetlobno onesnaženje in energetsko …, 2009)
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tanja Žontar; diplomsko delo
- 5 -
V zborniku je dr. Zwitter v svojem prispevku zapisal, da sta za razpoznavnost objektov ponoči odločilna tako njihova osvetljenost kot kontrast v primerjavi z drugimi svetlobnimi viri v zornem polju. V prispevku je pojasnil, zakaj je delno zasenčena svetilka bolj moteča od popolnoma zasenčene svetilke, čeprav je osvetlitev tal pri obeh enaka. Svetloba delno zasenčene svetilke namreč seva do vodoravne ravnine in tudi nad njo, za razliko od popolnoma zasenčene svetilke, ki seva vsaj 17 stopinj pod vodoravno ravnino. Zato svetlobo delno zasenčene svetilke vidimo tudi od daleč, na cesti, ob kateri stoji več svetilk v nizu, vidimo tudi svetilke pred nami, kar nam manjša kontrast in težje razpoznavamo objekte pred nami ter pešce ob cesti. Povsem drugače je pri popolnoma zasenčenih svetilkah, kjer ne vidimo cel niz svetilk ob cesti, temveč le tisto, pod katero se nahajamo, in naslednjo, kar ne moti kontrasta pri pogledu naprej. (Zwitter, T., 2001)
Slika 1: Območja razdelitve svetlobe, ki jo oddaja svetilka.
Vir slike: Bevk, S., Mikuž, H., Prezelj, J. (2001). Svetlobno onesnaženje: javna predstavitev mnenj. Zbornik.
Ljubljana: Državni zbor Republike Slovenije, Odbor za okolje in infrastrukturo. Stran 89.
Vsa svetloba, ki se razširja v smereh nad vodoravnico, območje I, je moteča tako za ljudi (npr. astronome) kot živali (npr. ptice selivke). Svetloba, ki oklepa z vodoravnico majhen kot do približno 10 stopinj, območje II, povzroča bleščanje. Tla zadane daleč od svetilke, pod majhnim kotom, zato le šibko osvetli tla. Bleščanje te vrste primerjajo z bleščanjem Sonca, kadar je nizko nad obzorjem. Pri starejših ljudeh, ki nimajo več prozorne roženice in leče, to povzroči razpršitev svetlobe v očesu, kar je ne samo neprijetno, temveč tudi potencialno nevarno. Zaradi tega se del starejše populacije izogiba nočni vožnji. Koristno vlogo za nas odigra le svetloba v območju III. (Legiša, P., 2001)
Dr. Legiša tako v svojem prispevku v zborniku omenja, da osnutek uredbe o preprečevanju svetlobnega onesnaženja premalo upošteva problem svetlobe, ki se razširja v smereh blizu vodoravnice in vpliv te svetlobe na živi svet. Ta svetloba povzroča poleg bleščanja tudi spremembo ritma živali in ne samo ljudi. Umetna svetloba jih bodisi privlači bodisi odbija
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tanja Žontar; diplomsko delo
- 6 -
in tako spreminja njihove prehranjevalne ter razmnoževalne navade, kar lahko ogrozi obstoj določenih vrst. Tema jim lahko omogoča preživetje, saj jih varuje pred plenilci, umetna svetloba pa lahko podaljša ali skrajša čas prehranjevanja, kar v obeh primerih dodatno ogroža neko vrsto - plen ali plenilca. Svetlobni snopi lahko povzročijo, da ptice selivke krožijo okoli njih in po nepotrebnem izgubljajo dragoceno energijo, s katero morajo na dolgi poti pametno gospodariti. Žuželke zamenjajo umetni vir svetlobe za naravnega in krožijo okoli vira do izčrpanosti, saj letijo pod točno določenim kotom glede na vir svetlobe, kar jih po spiralni poti pripelje do luči. (Rich, C., Longcore, T., 2006) Gradnja naselij na obalah ima recimo velik vpliv na izbiro gnezdišč morskih želv. Z direktnim in indirektnim osvetljevanjem obale vplivajo na izbiro mest oz. zmanjševanje mest za gnezdenje in na orientacijo izleglih mladičkov pri iskanju poti do morja. Ti se namreč običajno gibljejo od temnega, višjega ozadja plaže proti morju, kar se spremeni v primeru osvetljenega ozadja plaže. Problem je mogoče rešiti z malo truda in s pametnim upravljanjem razsvetljave. (Salmon, M., 2006)
V zborniku je podanih naslednjih nekaj priporočil:
- izklapljanje po 22. uri, da npr. žuželke, med njimi so tudi pomembni opraševalci, odletijo naprej, četudi se zaustavijo pri svetilkah, ker so aktivne že v mraku,
- prepoved emisij nad vodoravnico,
- neprodušno zaprte luči, kar olajša čiščenje svetilk, saj se v njih ne nabirajo poginule žuželke, ki s prekrivanjem zmanjšajo izkoristek luči,
- uporaba svetilk, ki oddajajo v rumenem delu spektra – v njem žuželke slabo vidijo; brez emisij UV svetlobe ter sevanja v modrem delu spektra – v njem dobro vidijo.
(Trilar, T., 2001)
Z omejevanjem svetlobnega onesnaženja se v ZDA ukvarjajo že 70 let in so imeli zato 20 let nazaj najrazvitejše pravne predpise na tem področju, a predpisi niso bili sprejeti na državni ravni, zato se s to vrsto onesnaženja v zveznih državah spopadajo na različne načine. V Evropi se z najboljšimi predpisi lahko pohvali Italija. (Štravs, A., 2001)
Za pokrajino Lombardija so 27. marca 2000 sprejeli zakon št. 17, ki ga v društvu štejejo za enega najboljših v svetu in je zgled vsem tistim, ki pripravljajo zakonodajo na tem področju. Podobna zakona so nato leta 2007 sprejeli tudi v pokrajinah Furlanija in Julijska Krajina. Zakon prepoveduje svetenje nad vodoravnico, uporabo svetlobnih snopov v reklamne namene, narekuje izklapljanje reklamnih panojev v nočnem času (pozimi ob 22.
uri, poleti ob 24. uri), izklapljanje polovice svetlobnih virov raznih instalacij brez
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tanja Žontar; diplomsko delo
- 7 -
regulatorjev svetlobnega toka v nočnem času (pozimi ob 23. uri, poleti ob 24. uri) … Za profesionalne in neprofesionalne astronomske observatorije so določili območja zaščite; 30 kilometrov za prve in 15 kilometrov za druge. Neustrezni svetlobni viri na teh območjih morajo biti v roku štirih let od uveljavitve zakona zamenjani ali modificirani. Dovoljena je le uporaba visoko in nizkotlačnih natrijevih svetilk. Zakon občinam narekuje pripravo plana zunanjega razsvetljevanja v roku treh let od uveljavitve zakona, ne javne ne zasebne zunanje razsvetljave pa ni možno namestiti brez pooblastila župana. Z uveljavitvijo zakona naj bi se delež popolnoma zasenčenih svetilk povečal za dvakrat do petkrat. Izdali so tudi priročnik z navodili za bolj učinkovito izvedbo zakona. (Tuje uredbe, 2013)
Za zunanjo razsvetljavo v Sloveniji pred desetimi leti ni bilo ustreznih normativov.
Obstajala so le določena priporočila glede tipov svetilk in kvalitete razsvetljave, ki jih je izdajalo Slovensko društvo za razsvetljavo, nadzora nad svetlobnim onesnaženjem s strani inštitucij pa ni bilo. Za izbor in namestitev svetilk so z izjemo nekaterih večjih mest skrbeli distributerji električne energije ali kar krajani sami. (Mikuž, H., 2001)
Poslansko pobudo vladi za sprejem uredbe o zmanjšanju in nadzoru svetlobnega onesnaževanja je 8. maja 1997 na 4. redni seji Državnega zbora Republike Slovenije podal poslanec Samo Bevk. (Štravs, A., 2001)
22. septembra 2007 so nato tudi v Sloveniji sprejeli uredbo, ki ureja zunanje osvetljevanje v Sloveniji, za kar so si naravovarstvene organizacije prizadevale 12 let. Svetlobno onesnaženje v Sloveniji je pred sprejetjem uredbe močno naraščalo. Letna poraba elektrike za javno razsvetljavo na prebivalca je bila ocenjena na 60 do 65 kWh, kar je precej nad evropskim povprečjem, ki znaša okoli 50 do 52 kWh. In ne samo to, poraba je pred uredbo naraščala za več kot 2 % letno. Najbrž ne preseneti dejstvo, da so najbolj zapravljive na področju javne razsvetljave ravno tiste države EU, ki so v teh kriznih časih v največjih težavah – Grčija, Španija, Italija, Portugalska in seveda Slovenija. Slovenija bi po mnenju društva lahko prihranila 10 milijonov evrov letno na področju javne razsvetljave in 5 milijonov evrov letno pri zunanji razsvetljavi zasebnih objektov. (Sporočilo za medije …, 2007; Svetlobno onesnaženje in energetsko …, 2009)
Slovenska uredba, ki se lahko primerja z italijanskimi, za večino svetilk prepoveduje svetenje nad vodoravnico, zahteva uvedbo popolnoma zasenčenih svetilk, prepoveduje uporabo svetlobnih snopov, omejuje svetenje v bivalne prostore, zahteva zmanjševanje porabe električne energije za javno razsvetljavo, določa omejitve glede razsvetljave fasad in objektov … Dekorativna razsvetljava je dovoljena v obdobju od 1. decembra do 15.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tanja Žontar; diplomsko delo
- 8 -
januarja, svetenje nad vodoravnico pa je dovoljeno le za svetilke, ki so del kulturnega spomenika in je njihova moč manjša od 20 W. Vsa zunanja razsvetljava naj bi bila postopoma prilagojena novi uredbi, med zadnjimi, do 31. decembra 2017, tudi razsvetljava železnic, pristanišč in letališč. Upravljavci razsvetljave so poleg tega dolžni na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje poslati načrt razsvetljave in ga po potrebi dopolnjevati. Do leta 2017 naj bi z vsemi temi ukrepi dosegli evropsko povprečje. (Uredba o mejnih vrednostih …, 2007)
Za članek, ki je bil objavljen v začetku leta 2013 v časopisu Finance, so člani društva našteli kar nekaj primerov še vedno neracionalne porabe sredstev na področju javne razsvetljave v Sloveniji. Poudarili so, da takšne intenzitete in količine razsvetljave, ki jo zahteva Direkcija RS za ceste, ne bomo našli niti v Avstriji niti v Nemčiji. Leta 2005 je član društva s fotometrom izvedel nekaj meritev v Nemčiji, Avstriji in Sloveniji. Krožišče pri Brniku je glede na te rezultate osvetljeno za tisoč odstotkov močneje kot glavna cesta v Beljaku. V Nemčiji in Avstriji nobena vrednost ni presegla 30 luksov in to celo v turističnih središčih, v Ljubljani pa so bile izmerjene vrednosti v večini primerov dvakrat do štirikrat večje. V Sloveniji so recimo cestne svetilke dvakrat bližje druga drugi kot v Nemčiji, poleg tega za 200 do 300 % presegajo moči svetilk v Nemčiji. Če primerjamo Slovenijo in Nemčijo, lahko rečemo, da pri nas nameščamo najmočnejše svetilke in to dvakrat gosteje, kar se kaže v okoli 300 % večjem svetlobnem onesnaženju na prebivalca.
Nemčija je v času izvedb meritev uporabljala stare delno zasenčene svetilke, ugašala luči na parkiriščih pred trgovskimi centri in varčevala. V Sloveniji pa krizi navkljub še vedno nismo začeli varčevati na tem področju. (Mohar, A., 2013)
Zdi se, da za neracionalno odtekanje energije v nebo ni toliko kriva nevednost; večji krivec je interes posameznih podjetij, da bi se okoristila z denarjem, ki ga država vlaga v ta del infrastrukture. Po standardu EN 13201, ki v Sloveniji na srečo ni obvezen, je pa obvezen v kar nekaj drugih državah EU, naj bi bilo vsaj 95 % razsvetljave v EU neustrezne. To na podlagi meritev trdijo v društvu in gredo še dlje z ugotovitvijo, da je standard pisan na kožo industriji razsvetljave, ki bo z zamenjavo svetilk lahko služila še lep čas. Člani društva so februarja letos v članku za časnik Finance zelo nazorno opisali nekaj primerov neracionalnosti in korupcije v slovenskih občinah, a dotične občine niso poimenovali z imenom. V enem od predstavljenih primerov so navedli, da so v slepih ulicah stanovanjskega naselja postavili 250-vatne svetilke namesto 20-vatnih, ki bi povsem zadoščale za osvetljevanje ulice, upravljavec razsvetljave pa je hkrati dobavitelj električne
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tanja Žontar; diplomsko delo
- 9 -
energije. Navajajo tudi ukrep Družbe za avtoceste RS, ki je na počivališču Pince po samo treh letih zamenjala obstoječe povsem ustrezne svetilke, katerih življenjska doba je 30 let, z belimi LED svetilkami. (Mohar, A., Mikuž, H., Vertačnik, G., Kuk, P., 2013)
In tu se začne nova zgodba o svetlobnem onesnaženju in škodi, ki nastaja na tem področju kljub uredbi. V Sloveniji LED svetilke kljub ceni in trenutni krizi veselo nameščajo, v tujini pa so pri uporabi LED svetilk bolj previdni. Bele LED svetilke so v tem trenutku za dvakrat do štirikrat dražje, nič bolj učinkovite kot energetsko učinkovite natrijeve svetilke, povzročajo pa bleščanje in trikrat tolikšno svetlobno onesnaženje kot natrijeve svetilke.
Doba uporabnosti naj bi bila celo krajša kot pri natrijevih svetilkah, izkoristek takšnih svetilk pa je trenutno odličen le pri manjših močeh. Trgovci jih seveda tržijo, ker pri teh svetilkah zaradi višjih cen več zaslužijo. LED je poleg tega točkast vir svetlobe, zato je potrebno svetlobo razpršiti z motnim steklom, da se izognemo bleščanju, kar povzroči 30 % izgubo. Življenjska doba LED svetilk je dolga le pri dobrem hlajenju in manjših močeh, zato se LED svetilke večjih moči, namenjene cestni razsvetljavi, pregrevajo in
Doba uporabnosti naj bi bila celo krajša kot pri natrijevih svetilkah, izkoristek takšnih svetilk pa je trenutno odličen le pri manjših močeh. Trgovci jih seveda tržijo, ker pri teh svetilkah zaradi višjih cen več zaslužijo. LED je poleg tega točkast vir svetlobe, zato je potrebno svetlobo razpršiti z motnim steklom, da se izognemo bleščanju, kar povzroči 30 % izgubo. Življenjska doba LED svetilk je dolga le pri dobrem hlajenju in manjših močeh, zato se LED svetilke večjih moči, namenjene cestni razsvetljavi, pregrevajo in