Borut Jug
Ali potrebujem preiskave srca in žilja?
Različne preiskave pri bolnikih z aterosklerozo (ali sumom nanjo) ponujajo različne od-govore. Nekatere so namenjene ocenjevanju ogroženosti, druge neposredno odkriva-jo aterosklerozo, tretje nakažeodkriva-jo posledice ateroskleroze (nezadostno prekrvavljenost organov in tkiv). Nekatere so neinvazivne (ne posegajo v telo), a ponujajo manj infor-macij; druge ponujajo več informacij, a so invazivne in/ali povezane s sevanjem ter zato povezane s tveganji za zdravje. Izbira preiskav je zato premišljena in individualna za slehernega posameznika, kar pomeni, da upošteva bolnikovo stanje, oceno na podlagi razgovora, pregleda posameznika in/ali medicinske dokumentacije, pričakovani izplen preiskave ter predvsem, ali (če sploh) bo izvid preiskave vplival na nadaljnjo oskrbo.
Katere so najpogostejše preiskave pri bolnikih z aterosklerozo?
Aterosklerozo lahko neposredno dokažemo s slikanjem žilja – z ultrazvokom, z rent-genskimi žarki (klasična in CT-angiografija) ali magnetno resonanco (MR-angiografija).
Posredno lahko na aterosklerotično bolezen sklepamo, če dokažemo, da je zaradi zo-žene arterije motena prekrvavljenost določenega organa – z obremenitvenim testira-njem, scintigrafijo srčne mišice, ehokardiogramom. Pri bolnikih z dokazano ateroskle-rozo pogosteje opravljamo tudi preiskave, s katerimi preverjamo morebitne posledice – znake prebolelega srčnega infarkta, motnje srčnega ritma, posledice nezadostne prekrvavljenosti in drugo (EKG, ehokardiogram, obremenitveno testiranje in/ali scinti-grafija srčne mišice).
Kaj je EKG?
EKG (elektrokardiogram) je posnetek električne aktivnosti srca. Preiskovancu na po-vršino telesa priključimo elektrode, ki zaznavajo električne impulze iz srca. Namenjen
PREISKAVE IN POSEGI PRI BOLNIKIH Z ATEROSKLEROZO (ALI S SUMOM NANJO)
Kaj je ehokardiogram (ultrazvok srca)?
Ehokardiogram ali ultrazvok srca je slikovni prikaz srca, zaklopk in osrčnika s pomočjo ultrazvoka. Namenjen je preiskovanju srčne mišice (njene velikosti, debeline ter krčenja in sproščanja), srčnih zaklopk in osrčnika. Posredno lahko opazujemo znake prebole-lega srčnega infarkta (prizadeti del srčne mišice se ne krči ustrezno), ne moremo pa z ultrazvokom srca opazovati na primer koronarnih arterij. Preiskava se najpogosteje izvede tako, da zdravnik z ultrazvočno sondo preiskuje srce skozi prsno steno (tran-storakalni ehokardiogram). Posebni obliki ehokardiograma sta obremenitveni (»stres«) ehokardiogram, kjer srce opazujemo med naporom, ter transezofagealni ehokardio-gram (TEE), kjer sondo vstavimo v požiralnik in s tem od bliže pregledamo določene dele srca, če so skozi prsno steno nezadostno pregledni. Za TEE mora biti preiskova-nec tešč.
Ehokardiogram je neinvazivna preiskava; če srce pregledujemo v mirovanju skozi prsno steno, ni povezana z neposrednim tveganjem za preiskovanca. Transezofagealni eho-kardiogram (TEE) je povezan s tveganjem zaradi vnosa ultrazvočne sonde v požiralnik, obremenitveni ehokardiogram pa s tveganji zaradi obremenjevanja srca.
Kaj je ultrazvok arterij?
Ultrazvok arterij je slikovni prikaz zgradbe in pretoka krvi v arterijah. Prikaže morebitne aterosklerotične naplastitve in zožitve, vendar le v arterijah, ki so dostopne preiskavi – najpogosteje ga uporabimo pri preiskovanju vratnih arterij, arterij nog ali aorte.
Ultrazvok arterij je neinvazivna preiskava in ni povezana z neposrednim tveganjem za preiskovanca.
Kaj so perfuzijski tlaki na nogah?
Perfuzijski tlaki na nogah so tlaki, ki jih na nogah (gležnjih, mečih in stegnu) izmerimo s pomočjo posebne (doplerske) sonde. Če so tlaki na nogah nižji od tlakov na rokah, po-meni, da je pretok v nogah oviran – da so arterije v nogah zožene zaradi ateroskleroze.
Razmerje med tlakom na nogah in na rokah imenujemo »gleženjski indeks«; če je le-ta zmanjšan, govorimo o periferni arterijski bolezni.
Kaj je obremenitveno testiranje?
Obremenitveno testiranje beleži odziv telesa (krvni tlak, srčni utrip, EKG in/ali druge kazalnike) med telesnim naporom. Obremenitev lahko izvajamo na tekoči preprogi ali na kolesu, telesni napor je standardiziran, zato da se lahko natančno ponovi.
Preiskovanec lahko zaužije lažji obrok vsaj 2 uri pred testiranjem, če jemlje zdravila, naj jih zaužije kot običajno. Priporočljivo je, da vsaj 8 ur pred testiranjem ne kadi ali telovadi ter da pride na obremenitveno testiranje v športni opremi (udobna, športna oblačila in obutev).
Z obremenitvenim testiranjem najbolje ocenimo posameznikovo telesno zmogljivost.
Med testiranjem praviloma opazujemo, ali se v EKG pojavijo bolezenski odkloni – mot–
nje ritma oziroma znaki nezadostne prekrvavitve srca, kar lahko posredno kaže na zoženje koronarnih arterij.
Obremenitveno testiranje je povezano z zelo redkimi, a potencialno ogrožajočimi zap–
leti zaradi obremenitve. Testiranja zato potekajo v posebej opremljenih ustanovah, ki zagotavljajo varnost v primeru zapletov, saj se preiskovanca praviloma obremeni do meja njegovih zmogljivosti; s tem lahko dorečemo, da lahko tudi v domačem okolju, kjer ni na voljo opreme in osebja za obvladovanje morebitnih zapletov, varno izvaja podobno stopnjo telesne obremenitve.
Kaj je scintigrafija srčne mišice?
Scintigrafija srčne mišice je preiskava, pri kateri v žilo vbrizgamo radioaktivne učinko-vine, ki se kopičijo v srčni mišici, in nato slikamo rentgenske žarke, ki sevajo iz srčne mišice. Radioaktivni delci se kopičijo zgolj v področjih srčne mišice, ki so ustrezno pre-krvavljeni; s tem posredno zaznamo, če je koronarna arterija zaprta in področje, ki ga prehranjuje, nezadostno prekrvavljeno.
S preiskavo v mirovanju lahko zaznamo, če del srca ni več prekrvavljen (na primer zato, ker je odmrl ob večjem infarktu). Če pa preiskavo ponovimo med obremenitvijo (obi-čajno dan kasneje), lahko opazujemo tudi nezadostno prekrvavljenost med naporom.
Scintigrafija srčne mišice je povezana s sevanjem ter z zelo redkimi, a potencialno ogro-žajočimi zapleti zaradi obremenitve.
PREISKAVE IN POSEGI PRI BOLNIKIH Z ATEROSKLEROZO (ALI S SUMOM NANJO)
Kaj je angiografija? Kaj je koronarografija?
Angiografija je slikanje žilja. Glede na žile, ki jih slikamo, poznamo različne vrste angio-grafij: arteriografija (slikanje arterij), venografija (slikanje ven) in podobno. Koronarogra-fija je posebna vrsta angiografije, pri kateri slikamo koronarne arterije.
Angiografije običajno uporabljajo rentgenske žarke. Ker pa žile niso vidne z rentgenski-mi žarki, jih obarvamo s posebnirentgenski-mi kontrastnirentgenski-mi sredstvi, in sicer s pomočjo katetra, ki ga skozi periferno arterijo (na primer v stegnu) po žilnem sistemu pripeljemo do žile, ki jo želimo prikazati (na primer do koronarnih arterij v globini prsnega koša).
Ker pri tem posegamo v telo, preiskavo opredelimo kot invazivno in preden jo opra-vimo, skrbno pretehtamo možne koristi in tveganja za preiskovanca. Danes obstajajo tudi neivazivne oblike angiografije, na primer angiografija z računalniško tomografijo (CT) ali magnetno resonanco (MR), ki pa imajo manjšo diagnostično natančnost in za-enkrat pridejo v poštev le pri določenih posameznikih. Danes jih pogosteje uporablja-mo za slikanje perifernih in karotidnih arterij kot za slikanje koronarnih arterij.
Angiografija je povezana s sevanjem, možnimi zapleti zaradi kontrastnega sredstva (na primer alergijski odzivi ali obremenitev ledvic) ter zapleti zaradi poseganja v telo.
Kaj so perkutani posegi na žilju?
Širjenje žilja ali perkutana angioplastika je poseg, pri katerem ob angiografiji hkrati raz-širimo zoženo žilo, in sicer tako, da na mestu zožitve napihnemo balonček, ki ga preko katetra skozi žilni sistem pripeljemo točno do mesta, kjer je žila zožena. Poseg poteka podobno kot angiografija – je invaziven, vendar praviloma še vedno manj ogrožajoč kot klasičen kirurški način, saj do žil dostopamo skozi vbod v kožo (perkutano). Hkrati je prikladen, saj pri bolniku, ki smo mu ugotovili zožitev med angiografijo, lahko sočasno opravimo tudi poseg (žilo razširimo, če je to potrebno).
Na mestu, kjer je bila žila razširjena, pogosto vstavimo žilno opornico ali stent, saj se žila po takšnem posegu pogosto ponovno zoži.
Poseg na koronarnih arterijah imenujemo perkutani koronarni poseg (PCI), na karo-tidnih arterijah karotidna angioplastika s stentiranjem (KAS), na perifernih arterijah pa perkutana transluminalna angioplastika (PTA).
Kaj je premostitvena operacija (»bypass«)?
Premostitvena operacija je kirurški poseg, pri katerem zoženo ali zaprto arterijo pre-mostimo s pretočno žilo (na primer z arterijo ali veno, ki jo prepeljemo ali presadimo iz drugega dela telesa). Prepeljano ali presajeno zdravo žilo (tako imenovano obvodnico) prišijemo z enim koncem pred zožitev, z drugim pa za njo, s tem pa krvni pretok pre-peljemo mimo zožitve.
Premostitvena operacija je za bolnika zahtevnejša, zato prihaja v poštev le pri določe-nih bolnikih – na primer tistih, ki imajo prizadeti dve ali tri koronarne arterije, pri tistih, ki sočasno potrebujejo operacijo zaklopke in podobno.
Bolniki, ki potrebujejo premostitveno operacijo zaradi aterosklerotično bolnih žil, so posebej ogroženi zaradi napredovanja ateroskleroze. Strokovnjaki ocenjujejo, da ki-rurški obvodi ostanejo prehodni v povprečju 10 let, k njihovi dolgoročni prehodnosti pa največ prispeva obvladovanje dejavnikov tveganja. Zlasti sta pomembna opuščanje kajenja in redna telesna dejavnost. Zato je ključnega pomena, da bolniki po operaciji z zdravim življenjskim slogom in zdravili preprečijo napredovanje ateroskleroze.
KAKŠNE SIMPTOME LAHKO PRIČAKUJEM IN KDAJ MORAM K ZDRAVNIKU?