2 GOVORNO-JEZIKOVNI RAZVOJ IN MOTNJE V GOVORNO-JEZIKOVNEM
6.3 METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP
6.3.7 PREVERJANJE NORMALNOSTI PORAZDELITVE
Normalnost porazdelitve je bila najprej testirana in preverjena s pomočjo izračunanega koeficienta asimetrije in koeficienta sploščenosti.
Tabela 11: Tabelarični prikaz vrednosti koeficienta asimetrije in koeficienta sploščenosti (preverjanje normalnosti porazdelitve).
N Veljavni 25
Ni odgovora 0
Koeficient asimetrije 0,899
Koeficient sploščenosti 0,004
Standardna napaka sploščenosti 0,902
Iz tabele 11 je razvidno, da je vrednost koeficienta sploščenosti zelo blizu vrednosti nič (0,004), kar nakazuje na normalno porazdeljene spremenljivke. Na drugi strani pa je vrednosti koeficienta asimetrije precej večja od nič (0,899), kar kaže na veliko pozitivno asimetrijo, zatorej spremenljivke oziroma podatki niso normalno porazdeljeni. V nadaljevanju sta bila koeficienta preverjena tudi grafično.
Graf 7: Grafični prikaz vrednosti koeficienta asimetrije in koeficienta sploščenosti v obliki histograma (preverjanje normalnosti porazdelitve).
59
Glede na graf 7 lahko potrdimo zgornje ugotovitve. Glede na sploščenost krivulje bi sicer lahko šlo za normalno porazdelitev podatkov, a ko pogledamo še njeno simetričnost, opazimo veliko asimetrijo na desni, kar nam pokaže, da gre za odmaknjenost od normalne porazdelitve v tej smeri.
Vrednosti koeficienta asimetrije in sploščenosti in oblika krivulje torej nakazujejo na to, da bo pri naših podatkih šlo za nenormalno porazdelitev. Za vsak primer je bila normalnost porazdelitve podatkov v nadaljevanju izračunana tudi s pomočjo dveh statističnih testov.
Normalnost porazdelitve smo s testoma Kolmogorov-Smirnov in Shapiro-Wilk preverjali tako glede na celoten vprašalnik kot tudi glede na posamezna podpodročja vprašalnika LUI.
Tabela 12: Analiza normalnosti porazdelitve za celoten vprašalnik LUI (Kolmogorov-Smirnov in Shapiro-Wilk test).
Test normalnosti porazdelitve
Kolmogorov-Smirnov test Shapiro-Wilk test Vrednosti Prostostne
stopnje
Stopnja
tveganja Vrednosti Prostostne stopnje
Stopnja tveganja Skupna vsota –
za vsa
podpodročja LUI
0,148 25 0,165 0,903 25 0,021
Iz tabele 12 lahko razberemo, da je statistična pomembnost vprašalnika pri testu Kolmogorov-Smirnov večja od 0,05, kar kaže na to, da naj bi bili podatki normalno razporejeni, medtem ko drugi test kaže nasprotno. Pri testu Shapiro-Wilk je vrednost manjša od 0,05, kar pomeni, da podatki niso normalno razporejeni. Pri nadaljnji analizi bomo upoštevali rezultate testa Shapiro-Wilk (ki je po mnenju statistikov primernejši za uporabo pri Likertovih merskih lestvicah in pri majhnih vzorcih, poleg tega pa je robusten) in predpostavljali, da gre za nenormalno porazdelitev podatkov. Za večjo gotovost smo porazdelitev podatkov že na začetku preverili tudi grafično (s pomočjo koeficientov asimetrije in sploščenosti) in tudi ta dva sta pokazala enak trend – torej da gre za nenormalno distribucijo podatkov. Glede na te ugotovitve bodo v nadaljnji analizi uporabljeni neparametrični testi.
60
Tabela 13: Analiza normalnosti porazdelitve za vprašalnik LUI po posameznih podpodročjih (Kolmogorov-Smirnov in Shapiro-Wilk test). testih (Kolmogov-Smirnov in Shapiro-Wilk) manjša od 0,05, kar dodatno potrjuje trditev, da podatki niso normalno porazdeljeni (nenormalna distribucija podatkov).
61
7 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
V raziskavi smo analizirali zgodnje pragmatične zmožnosti predšolskih otrok z AM iz vzorca. Z osnovno statistiko so bile preverjene razlike v razvoju pragmatičnih zmožnosti med različnimi podskupinami glede na tipično populacijo otrok (otroci z AM, otroci s TR), glede na spol (moški, ženski), starost (mlajši, starejši), diagnozo, zapisano v zdravniški dokumentaciji (sum na AM, potrjena AM, Aspergerjev sindrom) in glede na prisotnost oziroma odsotnost kognitivnih primanjkljajev (AM, AM + MDR). Za potrebe primerjave otrok z AM z otroki s TR so bili uporabljeni podatki iz raziskave, ki jo je v okviru svojega magistrskega dela izvedla Š. Novak (Novak, 2016).
Ker gre za razmeroma majhen vzorec, je v tabeli 14 prikazano število doseženih točk (v
%) na posameznih podpodročjih LUI za vse otroke z AM iz vzorca. Na podlagi slednje smo v nadaljevanju izdelali graf, oblikovali profile posameznih otrok z AM ter preverili kolikšna je stopnja homogenosti oziroma nehomogenosti (heterogenosti) med njimi.
Tabela 14: Tabelarični prikaz doseženih točk (v %) na posameznih podpodročjih vprašalnika LUI za vse otroke z AM iz vzorca.
V tabeli 14 so prikazani odstotki doseženih točk po posameznih podpodročjih vprašalnika LUI, na koncu pa še odstotki skupnega števila doseženih točk na celotnem vprašalniku LUI. Že na podlagi tabele 14 lahko na prvi pogled opazimo, da se dosežene vrednosti pri
A B C D F G H I J K M N točkovanje skupno
62
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
A B C D F G H I J K M N skupna vsota
PROFILI POSAMEZNIH (VSEH) OTROK IZ VZORCA
otrok 1 otrok 2 otrok 3 otrok 4 otrok 5 otrok 6 otrok 7 otrok 8 otrok 9
otrok 10 otrok 11 otrok 12 otrok 13 otrok 14 otrok 15 otrok 16 otrok 17 otrok 18
otrok 19 otrok 20 otrok 21 otrok 22 otrok 23 otrok 24 otrok 25
posameznih otrocih zelo razlikujejo med seboj (od zelo visokih do zelo nizkih) – tako pri posameznih podpodročjih kot tudi na koncu pri skupnem točkovanju. Za boljšo in lažjo predstavljivost je bil v nadaljevanju izdelan tudi grafični prikaz v obliki črtnega grafikona (graf 8).
Graf 8: Grafični prikaz profilov posameznih otrok (vseh otrok) z AM iz vzorca.
Graf 8 nam daje boljši vpogled v samo situacijo na področju doseženih točk na vprašalniku LUI znotraj našega vzorca otrok z AM. Pester, kaotičen in nehomogen graf kaže na to, da je tako tudi razmerje med doseženimi točkami otrok iz vzorca. Rezultati otrok z AM so si med seboj zelo različni, dosegli so zelo različne odstotke točk na posameznih podpodročjih LUI. Nekateri posamezniki so dosegli izjemno visoke rezultate (npr. otroci 12, 13, 14, med temi je tudi deklica z AS – otrok 9), veliko jih je doseglo izjemno nizke rezultate (npr. otroci 10, 11, 16, 17, 18, 21), točke ostalih pa se gibljejo povsod vmes. Vse to kaže na zelo visoko heterogenost na področju razvitosti pragmatičnih zmožnosti med posamezniki z AM iz vzorca.
63
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
A B C D F G H I J K M N skupna
vsota
PROFILI MLAJŠIH OTROK IZ VZORCA
otrok 1 otrok 3 otrok 4 otrok 6 otrok 10 otrok 15
otrok 16 otrok 17 otrok 18 otrok 19 otrok 21 otrok 22
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
A B C D F G H I J K M N skupna
vsota
PROFILI STAREJŠIH OTROK IZ VZORCA
otrok 2 otrok 5 otrok 7 otrok 8 otrok 9 otrok 11 otrok 12
otrok 13 otrok 14 otrok 20 otrok 23 otrok 24 otrok 25
Za večjo preglednost so bili otroci z AM iz vzorca v nadaljevanju razdeljeni v dve skupini glede na starost. Izdelana sta bila dodatna grafa, ki prikazujeta profile posameznih otrok glede na število doseženih točk iz starostne skupine mlajših (graf 9) in starejših (graf 10).
Graf 9: Grafični prikaz profilov mlajših otrok z AM iz vzorca.
Graf 10: Grafični prikaz profilov starejših otrok z AM iz vzorca.
64
Grafa 9 in 10 dodatno potrjujeta zgornje ugotovitve, da je heterogenost med posamezniki z AM iz vzorca zelo velika – kot lahko razberemo iz njiju, so nekoliko bolj usklajeni profili mlajših otrok, medtem ko je situacija znotraj skupine starejših še precej bolj pestra in raznolika.
Visoka heterogenost med posamezniki z AM iz vzorca glede na število doseženih točk na vprašalniku LUI in posledično glede na razvitost njihovih pragmatičnih zmožnosti je bila sicer pričakovana, glede na to, da je bilo že v teoretičnem delu te naloge govora o velikih razlikah med posamezniki znotraj populacije otrok z AM na vseh področjih. To raznolikost bo potrebno upoštevati pri prebiranju izsledkov te raziskave v vseh nadaljnjih poglavjih.