Ali bi glede na trenutno povpraševanje po storitvah potovalnih agencij novo podjetje lahko uspelo na trgu?
V anketi sem z enim izmed vprašanj preverjala interes anketirancev za udeležbo na turi še neustanovoljene potovalne agencije. Na vprašanje, če bi se opisane ture udeležili, je 44 % oseb odgovorilo z da, 33 % je bilo neodločenih, 23 % pa interesa ni imelo.
Zanimalo me je, če med starostnimi skupinami obstaja razlika v interesu za udeležbo na turi, zato sem si zastavila hipotezo: Osebe pod starostjo 25 let imajo večji interes za udeležbo na turi kot osebe nad 26 let.
Preverjala sem jo s pomočjo t-testa za neodvisna vzorca, saj omogoča preverjanje dveh neodvisnih spremenljivk. Sprva sem odgovore na vprašanje o starostni skupini, ki ji anketiranec pripada, klasificirala v dve skupini. Anketiranci so pri podajanju odgovora izbirali med: pod 18 let, 19–25 let, 26–35 let, 36–55 let, 56–75 let, ter 75 let in več. Teh 6 spremenljivk sem nato v programu IBM SPSS razvrstila med: 25 let in mlajši ter 26 let in starejši. Tabela 4 prikazuje opisno statistiko obeh skupin za prvo hipotezo. Vključuje podatke o velikostih vzorcev, aritmetičnih sredinah, standardnih odklonih in standardnih napakah.
Tabela 4: Opisna statistika za H1
Starost N Aritmetična
sredina
Standardni odklon
Standardna napaka Verjetnost 25 in manj
26 in več
84 3,30 1,015 0,111
145 3,16 1,153 0,096
Vir: lastno delo.
Glede na izračunano povprečje odgovorov glede interesa na turi agencije, sem nato izvedla dvostransko t-test analizo za neodvisna vzorca. Z njo sem preverjala, če obstaja razlika med aritmetično sredino interesa pri dveh starostnih skupinah.
Rezultati t-testa za neodvisni spremenljivki so prikazani v tabeli 5. Vrednost t-test analize znaša 0,918 pri stopnji značilnosti p = 0,366 (p > 0,05). Ugotovila sem, da na podlagi vzorčnih podatkov ni statističnih razlik med neodvisnima vzorcema. Svojo prvo tezo torej zavračam, saj na podlagi rezultatov t-testa starost anketiranca ne vpliva na to, kolikšen interes ima za udeležbo na turi.
Tabela 5: Rezultati t-testa za neodvisni spremenljivki – Primerjava verjetnosti za udeležbo na turi glede na starost
Starost F Stat.
Povprečna razlika v interesu znaša 0,14 točke. 95 % interval zaupanja za interes na turi je med – 0,159 in 0,437. Če bi 100-krat ponovili študijo, bi v 95-ih primerih prava (populacijska) razlika padla znotraj ta interval.
Spraševala sem se tudi, če najpogostejša nastanitev med potovanjem vpliva na to, koliko pomembna je osebi cena (oziroma strošek). Da bi to ugotovila, sem izvedla t-test za neodvisna vzorca med skupino oseb, ki je navadno nastanjena v hotelskih resortih in skupino oseb, ki je navadno nastanjena v mladinskih hostlih. Moja hipoteza je bila: Osebam, ki so navadno nastanjene v mladinskih hostlih, je cena ture pomembnejša.
Da bi dobila ta odgovor sem sprva iz odgovorov na deveto anketno vprašanje izvozila vse, ki so izbrali odgovor 1 (hotelski resort) ali odgovor 3 (mladinski hotel). Nato sem primerjala aritmetično sredino odgovorov teh dveh skupin pri sedemnajstem vprašanju, kjer so osebe označile pomembnost določenih dejavnikov od 1 (sploh ni pomembno) do 5 (zelo je pomembno).
Aritmetična sredina odgovorov oseb, ki so navadno nastanjene v hotelskih resortih, je znašala 3,78. Aritmetična sredina odgovorov oseb, ki so navadno nastanjene v mladinskih hostlih pa 3,65. Izkazalo se je torej ravno obratno od mojega predvidevanja – osebam, ki so navadno nastanjene v hostlih, je cena ture manj pomembna.
Tabela 6 prikazuje opisno statistiko obeh skupin za drugo hipotezo. Vključuje podatke o velikostih vzorcev, aritmetičnih sredinah, standardnih odklonih in standardnih napakah.
Tabela 6: Opisna statistika za H2
Nastanitev N Aritmetična
sredina neodvisnima vzorcema. Svojo drugo tezo torej zavračam. Na podlagi rezultatov t-testa nastanitev, kjer je oseba navadno nastanjena med potovanjem, ne vpliva na to, koliko pomemben ji je strošek udeležbe na turi.
Tabela 7: Rezultati t-testa za neodvisni spremenljivki – Primerjava pomembnosti cene glede na nastanitev študijo, bi 95-krat prava (populacijska) razlika padla znotraj ta interval. Ker spodnja meja intervala vključuje 0, imamo dodatno potrditev, da test ni statistično značilen.
Ali obstaja kakšna storitev, po kateri je povpraševanje, vendar ni ponujena še v nobeni izmed potovalnih agencij v Sloveniji?
Oba respondenta, s katerima sem opravila intervju, sta povedala, da storitve, ki v Sloveniji še ni ponujena, nista opazila. Zdi se jima, da je to področje že precej dobro pokrito. Pri tem se mi zdi pomembno izpostaviti, da agenciji, ki ju vodita respondenta, nista usmerjeni na domači trg.
V anketi vprašanja o storitvi, ki jo osebe pogrešajo, ni bilo postavljeno. Sem pa preko odgovorov opazila, da sta najpomembnejša razloga za obisk Slovenije za odgovarjajoče ogled znamenitosti (39 %) in naravne znamenitosti (33 %). Zato bi v nadaljevanju predlagala raziskavo trga na teh dveh področij. Skozi raziskavo nisem opazila, da bi v Sloveniji še ne bila ponujena storitev, po kateri je povpraševanje, bi pa predlagala nadaljnje raziskave na tem področju.
Ali obstaja poslovna priložnost za ustanovitev potovalne agencije v Sloveniji?
Glede na rezultate ankete, PESTLE in SWOT analize, menim, da priložnost za ustanovitev potovalne agencije v Sloveniji še obstaja. Okolje je spodbuja podjetništvo in turizem, Slovenija je polna naravnih in kulturnih danosti ter za opisano storitev obstaja povpraševanje.
Pomembno je, da ponudi storitev, ki do sedaj še ni na voljo na trgu, saj je večina segmentov že pokrita. Prav tako bi bilo priporočljivo vključiti informacije o lokalni kulturi in stik s prebivalci države. Obiskovalci želijo svojevrstno izkušnjo, ki ni identična nečemu, kar so že izkusili v drugi državi. Zato bi bilo nujno vključiti storitve oziroma produkte, po katerih Slovenija izstopa.
Interes obstaja med mladimi in starejšimi, kar je pokazal tudi t-test za neodvisna vzorca.
Marketinške aktivnosti torej ne rabijo biti omejene le na mlajše popotnike, ampak so lahko usmerjene na širši trg.