Slovenijo čaka veliko dela, če želi izpolniti okoljske zaveze. Proizvajalci so na izzive pripravljeni, a bo svoje morala storiti tudi država.
Katarina Pernat
»Med slovenskimi prevozniki vlada veliko zanima-nje za nove tehnologije in inovacijske rešitve, ki zagotavljajo prihranke ter večjo konkurenčnost na trgu. Poleg navedenih značilnosti ima utekočinjen zemeljski plin (UZP) pomembno prednost, ki jo priz-nava tudi Evropska komisija, in sicer bistveno nižjo obremenitev okolja,« je za Glas gospodarstva pojasnil Mitja Štoka, direktor UZP pri podjetju Butan plin.
Capljamo za tujino
Evropska komisija namreč spodbuja uporabo alter-nativnih pogonov pri transportnih vozilih in tovornih vozilih, zato smo preverili, kakšno je stanje v Sloveniji.
Na ministrstvu za infrastrukturo so nam pojasnili, da je sprejeta strategija za vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva v prometnem sektorju, kjer so posebej opredeljeni cilji tudi za tovorna vozila.
»Slovenija mora, če želi izpolniti okoljske zaveze, ki jih je sprejela, v letu 2030 za 9 odstotkov zmanjšati ogljični odtis prometa glede na leto 2020. Ob pred-videvanjih, da bo tovorni promet rasel s 6 odstotki letno in se bo do leta 2030 glede na leto 2014 povečal kar za 60 odstotkov, je to izredno zahteven cilj. Poleg
prehoda tovora na železnice, kjer je to možno in ekonomsko upravičeno, je predvideno tudi, da se z deleži vozil na alternativna goriva prispeva k zmanj-šanju ogljičnega odtisa. V letu 2030 je predvideno, da bo v Sloveniji 11,7 odstotka težkih tovornih vozil na utekočinjen zemeljski plin (UZP) in 13,1 odstotka na dvogorivne sisteme z utekočinjenim naftnim plinom (UNP). Predvideno je, da bi bila 2,2 odstotka vozil na vodikove gorivne celice, saj je to tehnologija, ki ima velike potenciale predvsem pri večjih vozilih. Pri lahkih tovornih vozilih je predvideno, da bo leta 2030 12,4 odstotka teh vozil na električni pogon. Pri avto-busih se ocenjuje, da bo predvsem stisnjen zemeljski plin (SZP) pomemben energent za njihov pogon, saj naj bi tretjina vseh avtobusov uporabljala SZP,« so pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo.
Uvajanje brezogljičnih vozil na slovenski trg iz različnih razlogov zaostaja za predvidevanji, zato bo ta zaostanek treba nadomestiti tudi z uporabo nizko-ogljičnih energetskih virov, kjer obstoječ vozni park to že omogoča. Med te šteje tudi uporaba biogoriv v različnih oblikah rabe. Za doseganje predvidenih ciljev tako optimalni scenarij predvideva 7-odstotno namešavanje biodizla fosilnemu dizlu, od leta 2020 do 2030 pa tudi postopno naraščanje deleža težkih tovor-nih vozil, ki bodo uporabljala čisti biodizel (B 100) od 0 na 10 odstotkov. Za tako rabo morajo sicer vozila biti ustrezno prirejena. Vendar gre za že znane in danes na trgu tudi že uporabljene rešitve, zato je pričakovati, da bo število takih vozil ustrezno naraščalo.
Država sofinancira
Da bi omogočili prehod na alternativna goriva, se s strani države sofinancira tudi izgradnjo polnilne infrastrukture. Evropska komisija sofinancira postavitev treh polnilnic na UZP, od teh sta dve že postavljeni, ena pa bo še letos. Urejajo se tudi ukrepi za spremembo trošarin in dajatev, da bo UZP cenovno primerljiv glede na sosednje države. Do leta 2020 je predvideno, da se poleg štirih polnilnic na SZP postavijo polnilnice v vseh regionalnih središčih in v Zasavju, da bo lahko javni linijski avtobusni prevoz potnikov stekel z vozili na alternativna goriva. V V letu 2030 je
predvideno, da bo v Sloveniji
11,7
odstotka težkih tovornih vozil na UZP.
Volvo FL z elektro pogonom
Foto: Volvo Tiskano na papirju Viprint, 80 g, papirnice VIPAP VIDEM KRŠKO, d. d.
glas gospodarstva, transport, september 2018
69
E-mobilnost
podnebnem skladu so zagotovljena sredstva za sofinanciranje nakupa teh vozil. Težka tovorna vozila so zaradi skromne ponudbe modelov trenutno najbolj problematična. »V letu 2019 je predvideno sofinan-ciranje nakupa ali predelave vozil na dvogorivne sisteme z uporabo UZP. Podrobni pogoji še niso prip-ravljeni, predvideno pa je, da bo višina sofinanciranja primerljiva z državami, ki že imajo ukrepe za spodbu-janje prehoda na alternativna goriva (npr. Nemčija, Nizozemska),« so še sporočili z ministrstva.
E-pogoni še v razvoju
Na novosti se odzivajo tudi proizvajalci tovornih vozil, ki trgu ponujajo vozila, prilagojena na alterna-tivne pogone. Proizvajalec MAN je v Evropi vodilni proizvajalec avtobusov na plinski pogon. »MAN-ova
tehnologija stisnjenega zemeljskega plina pri uporabi bioplina predstavlja prvovrstno serijsko tehnologijo z večinoma nevtralnim izpustom CO2 in je hkrati zanimiva z vidika gospodarnosti. Tako se na primer po 23 mestih na Švedskem prevaža približno 1.000 MAN-ovih avtobusov CNG, gnanih z bioplinom – in to z največjo mero zanesljivosti. Vsak avtobus lahko v svoji življenjski dobi prevozi do 1,5 milijona kilometrov,« so pojasnili pri podjetju MAN.
Prva stacionirana postaja v Sloveniji Butan plin je v letošnjem letu odprl prvo stacio-narno polnilno postajo za vozila na utekočinjen zemeljski plin oz. UZP (angl. LNG) v Sloveniji - na območju logističnega centra Adria terminali v Sežani. »V prihodnjih mesecih bomo podobno postajo za tovornjake zgradili tudi na strateški lokaciji v Ljubljani na Letališki cesti. Od lanskega leta pa v Ljubljani deluje tudi mobilna polnilna postaja na UZP družbe Enos,« je pojasnil Štoka.
Evropska komisija sofinancira postavitev treh polnilnic na UZP, od teh sta dve že postavljeni, ena pa bo še letos.
Volvo FH s pogonom na utekočinjen zemeljski plin – LNG
Foto: Volvo
Autamarocchi d.o.o. - Ankaranska cesta 7b - 6000 Koper - Tel +386 5 6311285 - Fax +386 5 6311285 - mail: info-slo@autamarocchi.eu - www.autamarocchi.com
70
glas gospodarstva, transport, september 2018 E-mobilnostSlovenija bi morala takoj sprejeti ukrepe, ki bi spodbudili prehod z dizla na plin.
Veliko vozilo na zemeljski plin ponujajo pri Volvu.
»Od letos dalje je v naši ponudbi široka paleta vozil na utekočinjen zemeljski plin. Na voljo so tako vozila za prevoze na velike razdalje kot tudi distribucijska vozila. Gre za program Volvo FH in FM, ki je prilagojen za pogon na LNG. Povpraševanje seveda je, vendar je zaradi še vedno odprtih vprašanj okrog subvencij in s tem ekonomske upravičenosti nabave vse skupaj še vedno na nivoju zanimanja. Naša prednost je v tem, da kot edini ponudnik v tem trenutku ponujamo vozila na utekočinjen zemeljski plin, ki delujejo po dizelskem procesu. Motor na ta način dosega občutno višji navor kot klasične plinske izvedbe motorjev, ki delujejo po Otto procesu. Vžig plina v zgorevalni komori torej ne sproži vžigalna svečka kot pri preostalih tovrstnih motorjih na trgu, temveč plin vžge majhna količina vbrizganega dizelskega goriva s samovžigom zaradi kompresije. Rezultat je občutno zmogljivejši motor,«
so povedali na Volvu ter dodali, da je še veliko odprtih vprašanj na področju tovornih vozil na električni
pogon. »Tukaj je potrebno mnogo več energije za premikanje vozila s težjimi tovori, tudi baterij vozil ni moč polniti ob kateremkoli času, temveč se mora polnjenje prilagajati prostim terminom vožnje. Prav tako je ta trenutek še vedno pod vprašajem nosilnost takšnih vozil, saj so baterije, izdelane po trenutno znani tehnologiji, še vedno pretežke. Toda razvojni inženirji delajo s polno paro in tudi tukaj se obeta napredek,« so še dodali.
Tudi pri Scanii pravijo, da imajo dober razvoj na področju vozil na zemeljski plin, da pa si želijo več posluha v Sloveniji. «Ponosni smo na naša vozila na zemeljski plin in druga vozila na alternativna goriva. V Sloveniji bi si želeli več posluha za vozila na alterna-tivna goriva. Izkušnje ostalih držav v Evropi kažejo, da se stranke odločajo za nakup vozila na alternativna goriva, kadar je nakup le-teh ekonomsko upravičen.
Tu igra pomembno vlogo država, saj lahko s politiko obdavčitve energentov in posebnimi investicijskimi spodbudami vpliva na večjo dobičkonosnost vozil na alternativni pogon. Poleg tega je pomembna tudi infrastruktura in dostopnost različnih energentov.
Ponosni smo tudi na izjemne dosežke, saj je vozilo Scania že drugo leto zapored dobilo naziv najbolj ekološkega vozila v Nemčiji,« so še dodali. gg
»V Sloveniji bi si želeli več posluha za vozila na alternativna goriva,« pravijo v podjetju Scania.
Nujni so ukrepi, ki bodo omogočili konkurenčnost
»Če želi Slovenija doseči evropske cilje in standarde na področju obremenitev okolja v prevozništvu, bo morala naša sedanja vlada (in tudi vse prihodnje) storiti marsikaj, saj občutno zaostajamo za sosednjo Italijo in Hrvaško, ki s ciljno davčno politiko (davki brez DDV: Hrvaška 0 EUR/t, Italija 20 EUR/t, Slovenija več kot 200 EUR/t), posebnimi cestninskimi razredi in s spodbudami za prehod z dizla na plin (npr. spodbuda za nakup vozil: Italija 20.000 EUR/vozilo, Nemčija 18.000 EUR/vozilo, Slovenija 0 EUR/vozilo), odločno orjejo ledino za ves logistični sektor. Na tem področju nam preti nevarnost izgube konkurenčnosti strateškega segmenta slovenskega gospodarstva, kar logistika in specifično prevozništvo nedvomno je. Slovenska vlada bi morala nemudoma sprejeti ukrepe, ki bodo omogočili konkurenčnost z osta-limi evropskimi, še posebej sosednjimi državami, kot to velja za dizel. Nesprejemljivo se nam namreč zdi, da Slovenija zaostaja ravno na področju, kjer imamo našo uspešno evropsko komisarko Violeto Bulc,« je oster Mitja Štoka, direktor UZP pri podje-tju Butan plin.
Foto: Scania Slovenija
Foto: Scania Slovenija Tiskano na papirju Viprint, 80 g, papirnice VIPAP VIDEM KRŠKO, d. d.
Smo sodobno mednarodno logistično podjetje s tradicijo v organiziranju cestnega, železniškega, pomorskega in zračnega prevoza. Konkurenčne
prednosti, ki jih premoremo, so priznana sodelovanja z Luke Koper in pooblastilo le-te.
Nudimo celovite rešitve na področju posredovanja carinske
dokumentacije. Za vas pripravimo dokumentacijo za potrebe uvoznega in izvoznega
carinjenja ali potrebe tranzita blaga. Svoje poslovne partnerje ažurno obveščamo o novostih s
področja carinske in davčne zakonodaje.
Pomembnejša logistična storitev je tudi skladiščenje. Za Vas pridobimo skladišče za različne
skupine blaga, kot so prehrambeni izdelki z zahtevanimi posebnimi temperaturnimi režimi, nevarno
blago, tehnično blago in ostalo splošno blago s statusom carinskega, domačega ali
trošarinskega blaga.
Organiziramo prevoz splošnih, projektnih, razsutih, tekočih in ostalih
tovorov za uvoz, izvoz in tranzit, podprt s pomorskim
cestnim in železniškim prometom po vsem svetu.
Hitrost in zanesljivost cestnega prometa predstavljata naš prioritetni
princip v organiziranju celotnih ali delnih mednarodnih tovorov. Pri tem natančno upoštevamo
varnost pri prevozu in ekološko neoporečnost.
Pohvalimo se lahko tudi s TAPA EMEA članstvom.
Strmimo k temu, da bi postali eden vodilnih igralcev v letalski
logistiki z uporabo veliko mednarodno priznanih letalskih
prevoznikov. Kakršne koli pomankljivosti v letalski logistiki so zapolnjene z uporabo cestnih
ali pomorskih prevozov.
Organiziramo prevoz blaga po železnici v vse evropske
države, države CIS - Združenje neodvisnih držav,
del Azije ter države bližnjega vzhoda, z najemom vagonov in
zabojnikov.
SLOVENIA EUROPACIFIC LOGISTIKA D.O.O. T: +386-(0)5-6626-380 SLOVAKIA EUROPACIFIC S.R.O. BRATISLAVA T: +386-(0)5-6626-380 CROATIA EUROPACIFIC RIJEKA D.O.O. T: +386-(0)5-6626-380 HUNGARY EUROPACIFIC REPRESENTATION T: +36-30-820-7559 SERBIA EUROPACIFIC LOGISTICS DOO T: +381 (0)69-22-04-035
www.europacific.com | info@europacific.com