Največ respondentov je bilo v šolskem letu 2015/16 zaradi bolezni odstotnih 0 dni (35,5%), sledijo tisti, ki so bili odsotni od 1 do 5 dni (29%), nato od 6 do 10 dni (21%).
Takih, ki so bili odsotni 11 dni ali več, je bilo 14,5%.
5.2 Opisne statistike spremenljivk izgorelosti 5.2.1 Pogostost
Pogostost izgorelosti smo merili s 7-stopenjsko lestvico, pri čemer 0 pomeni 'nikoli', 6 pa 'vsak dan'.
Tabela 20: Pogostost
N aritmetična
sredina
standardni
odklon minimum maksimum veljavne manjkajoče
1. Počutim se čustveno izčrpan/a zaradi svojega dela. (pogostost)
62 0 3,03 1,437 0 5
Koliko dni v tem šolskem letu 2015/16 ste bili odsotni zaradi bolezni?
0 dni od 1 do 5 dni od 6 do 10 dni 11 dni ali več
44
2. Počutim se izrabljen/a ob koncu delovnega dneva. (pogostost)
61 1 3,21 1,561 0 6
3. Počutim se utrujen/a, ko zjutraj vstanem in se moram soočiti z novim delovnim dnevom. neosebno, kot z objekti.
(pogostost)
7. Zelo učinkovito se ukvarjam s problemi svojih učencev/staršev.
(pogostost)
61 1 4,10 1,300 1 6
8. Počutim se izgorel/a zaradi svojega
dela.(pogostost)
61 1 2,84 1,809 0 6
9. Čutim, da s svojim delom pozitivno vplivam na življenje drugih ljudi.
(pogostost)
61 1 4,28 1,280 1 6
10. Postal/a sem bolj neobčutljiv/a do ljudi, odkar sem sprejel/a to delo. (pogostost)
12. Počutim se poln/a
energije. (pogostost) 61 1 3,18 1,432 0 6 se dogaja z nekaterimi učenci/starši. (pogostost)
61 1 ,46 ,941 0 5
16. Neposredno delo z ljudmi je zame preveč obremenjujoče.
(pogostost)
61 1 1,43 1,204 0 5
45
18. Delo z učenci/starši
me poživlja. (pogostost) 61 1 3,90 1,274 1 6
19. Pri svojem delu sem naredil/a že mnogo koristnega. (pogostost)
61 1 4,64 1,141 1 6
20. Počutim se, kot da sem na koncu svojih moči. (pogostost)
61 1 1,74 1,548 0 6
21. Pri svojem delu zelo umirjeno rešujem
Intenzivnost izgorelosti smo merili z 8-stopenjsko lestvico, pri čemer 0 pomeni 'nikoli', 7 pa 'zelo močno'.
Tabela 21: Intenzivnost
N aritmetična
sredina
standardni
odklon minimum maksimum veljavne manjkajoče
1. Počutim se čustveno izčrpan/a zaradi svojega dela. (intenzivnost)
60 2 3,80 1,634 0 7
2. Počutim se izrabljen/a ob koncu delovnega dneva. (intenzivnost)
60 2 3,97 1,615 1 7
3. Počutim se utrujen/a, ko zjutraj vstanem in se moram soočiti z novim delovnim dnevom. neosebno, kot z objekti.
(intenzivnost)
60 2 ,95 1,281 0 5
46
6. Delo z ljudmi ves dan je zame resnično naporno. (intenzivnost)
60 2 3,27 1,745 0 7
7. Zelo učinkovito se ukvarjam s problemi svojih učencev/staršev.
(intenzivnost)
60 2 4,35 1,624 1 7
8. Počutim se izgorel/a zaradi svojega
dela.(intenzivnost)
60 2 3,87 1,926 0 7
9. Čutim, da s svojim delom pozitivno vplivam na življenje drugih ljudi.
(intenzivnost)
60 2 4,72 1,530 2 7
10. Postal/a sem bolj neobčutljiv/a do ljudi, odkar sem sprejel/a to delo. (intenzivnost)
12. Počutim se poln/a
energije. (intenzivnost) 60 2 3,95 1,770 1 7 se dogaja z nekaterimi učenci/starši.
(intenzivnost)
60 2 ,98 1,790 0 7
16. Neposredno delo z ljudmi je zame preveč obremenjujoče.
18. Delo z učenci/starši me poživlja.
(intenzivnost)
60 2 4,50 1,524 1 7
19. Pri svojem delu sem naredil/a že mnogo koristnega. (intenzivnost)
60 2 5,07 1,471 2 7
20. Počutim se, kot da sem na koncu svojih moči. (intenzivnost)
60 2 2,60 2,125 0 7
47
21. Pri svojem delu zelo umirjeno rešujem
Spremenljivke smo za nadaljnjo analizo sestavili po naslednjem ključu (Penko, 1994):
Čustvena izčrpanost (9 trditev): 1, 2, 3, 6, 8, 13, 14, 16, 20
Depersonalizacija (5 trditev): 5, 10, 11, 15, 22
Osebna izpolnitev (8 trditev): 4, 7, 9, 12, 17, 18, 19, 21 Tabela 22: Analiza pogostosti in intenzivnosti spremenljivk
POGOSTOST INTENZIVNOST
Povprečna vsota sestavljenih spremenljivk, ki merijo pogostost čustvene izčrpanosti je 18,7 (visoka stopnja izgorelosti je nad 27) s standardnim odklonom 8,5. Povprečna vsota sestavljenih spremenljivk, ki merijo intenzivnost čustvene izčrpanosti je nekoliko višja, 24,22, s standardnim odklonom 10,2. Najnižja vsota pri pogostosti čustvene izčrpanosti je bila 3, najvišja pa 35, pri intenzivnosti pa so imeli respondenti vsoto od 3 do 43.
Povprečna vsota sestavljenih spremenljivk, ki merijo pogostost depersonalizacije je 5,08 (visoka stopnja izgorelosti je nad 10) s standardnim odklonom 4,7. Povprečna vsota sestavljenih spremenljivk, ki merijo intenzivnost depersonalizacije je nekoliko višja, 6,87, s standardnim odklonom 5,9. Najnižja vsota pri pogostosti depersonalizacije je bila od 0 do 24, pri intenzivnosti enako.
48
Povprečna vsota sestavljenih spremenljivk, ki merijo pogostost osebne izpolnitve je 32,66 (visoka stopnja izgorelosti je pod 33) s standardnim odklonom 6,9.
Povprečna vsota sestavljenih spremenljivk, ki merijo intenzivnost osebne izpolnitve je nekoliko višja, 36,18, s standardnim odklonom 8,3. Najnižja vsota pri pogostosti osebne izpolnitve je bila od 13 do 44, pri intenzivnosti pa od 12 do 51.
Glede na kriterije izgorelosti lahko rečemo, da so, če gledamo povprečje, respondenti dosegli v povprečju visoko stopnjo izgorelosti pri pogostosti osebne izpolnitve, pri ostalih spremenljivkah so povprečne vrednosti izven kriterijev visoke stopnje izgorelosti.
5.3. Preverjanje hipotez
5.3.1 Preverjanje porazdelitve spremeljivk dimenzij izgorelosti
Pred preverjanjem hipotez smo s Kolmogorov-Smirnov testom preverili, ali se sestavljene spremenljivke porazdeljujejo normalno.
Tabela 23: Kolmogorov-Smirnov test normalnosti porazdelitve sestavljenih spremenljivk
Kolmogorov-Smirnova
vrednost koeficienta prostostne stopnje p čustvena izgorelost
(pogostost) ,102 60 ,191
depersonalizacija
(pogostost) ,159 60 ,001
osebna izpolnitev
(pogostost) ,117 60 ,039
čustvena izgorelost
(intenzivnost) ,111 60 ,061
depersonalizacija
(intenzivnost) ,209 60 ,000
osebna izpolnitev
(intenzivnost) ,100 60 ,200*
Spremenljivke depersonalizacija (pogostost), depersonalizacija (intenzivnost) in osebna izpolnitev (pogostost) se ne porazdeljujejo normalno (p<0.05).
49 Hipoteza 1:
Predvidevamo, da obstajajo razlike v pogostosti in intenzivnosti sindroma izgorevanja specialnih in rehabilitacijskih pedagogih glede na delovno mesto.
Preverili smo, ali obstajajo statistično značilne razlike v pogostosti in intenzivnosti sindroma izgorevanja glede na delovno mesto.
Pri spremenljivkah čustvena izčrpanost (pogostost), čustvena izčrpanost (intenzivnost) in osebna izpolnitev (intenzivnost) smo uporabili Independet sample T test, saj se omenjene spremenljivke porazdeljujejo približno normalno.
Tabela 24: Statistično značilne razlike pri spremenljivkah čustvena izčrpanost (pogostost), čustvena izčrpanost (intenzivnost) in osebna izpolnitev (intenzivnost)
Svoje delo trenutno izvajam
kot: N Aritmetična pedagog v osnovni šoli s
prilagojenim programom pedagog v osnovni šoli s
prilagojenim programom pedagog v osnovni šoli s
prilagojenim programom
30 36,37 8,152 1,488
Kot je razvidno iz zgornje tabele, so razlike v povprečnem rezultatu pri posamezni dimenziji izgorelosti glede na delovno mesto zelo majhne. Največja razlika je pri intenzivnosti čustvene izčrpanosti, kjer imajo mobilni specialni in rehabilitacijski
50
pedagog (izvajalec dodatne strokovne pomoči) nekoliko višjo aritmetično sredino (25,17) v primerjavi s specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi v osnovni šoli s prilagojenim programom (23,27).
Pri čustveni izčrpanosti (pogostost) je aritmetična sredina pri obeh skupinah zelo podobna, kar pomeni, da so tako mobilni specialni in rehabilitacijski pedagogi kot tudi specialni in rehabilitacijski pedagogi v osnovni šoli s prilagojenim programom v povprečju dosegli rezultat približno 19 točk. Enako velja za osebno izpolnitev (intenzivnost), kjer je povprečen rezultat izgorelosti pri obeh skupinah okoli 36.
Tabela 25: Test neodvisnih vzorcev (Independent Samples Test)
Levene' s Test
za enakost
varianc
t-test za enakost aritmetične sredine
F p t
Statistična značilnost Levenovega testa o enakosti varianc za čustveno izčrpanost (pogostost) je 0,527, zato ničelne domneve o enakosti varianc ne moremo zavrniti.
Sklepamo, da je variabilnost v obeh populacijah (mobilni specialni in rehabilitacijski pedagogi terspecialni in rehabilitacijski pedagogi v OŠ s prilagojenim programom) enaka. Predpostavka o enakosti varianc je izpolnjena, zato lahko upoštevamo rezultate običajnega t-testa (v vrstici predpostavljamo enakost variance). Če predpostavka ne bi bila izpolnjena, bi morali upoštevati rezultate popravljenega t-testa (v vrstici ne predpostavljamo enakosti variance). Enako velja tudi za ostale
51
dimenzije izgorelosti, zato pri vseh upoštevamo prvo vrstico.Testna statistika t za čustveno izgorelost (pogostost) ima vrednost -0,060, njena statistična značilnost pa je 0,952, zato ne moremo sklepati o statistično značilnih razlikah, saj je stopnja značilnosti višja od 5%. Tudi pri ostalih primerih je stopnja značilnosti višja od 5%, zato nimamo dovolj dokazov, da lahko govorimo o statistično značilnih razlikah med skupinama.
Uporabljena metoda: neparametrični Mann-Whitney test
Ker se spodnje spremenljivke ne porazdeljujejo normalno, smo uporabili neparametrični test, ki je robustnejši.
Tabela 26: Rangi (hipoteza 1)
svoje delo trenutno izvajam
kot: N povprečje rangov vsota rangov
depersonalizacija pedagog v osnovni šoli s prilagojenim programom pedagog v osnovni šoli s prilagojenim programom pedagog v osnovni šoli s prilagojenim programom
30 29,78 893,50
SKUPAJ 60
52 Tabela 27: Poročilo o povprečju
svoje delo trenutno izvajam kot: depersonalizacija (pogostost) mobilni specialni in rehabilitacijski
pedagog (izvajalecdodatne strokovne pomoči)
5,58 32,71 7,70
specialni in rehabilitacijski pedagog v osnovni šoli s prilagojenim
programom
4,57 32,60 6,03
SKUPAJ 5,08 32,66 6,87
Na podlagi Mann-Whitney U testa smo preverjali razlike v posameznih dimenzijah izgorelosti glede na delovno mesto. V vseh primerih je statistična značilnost višja od 0,05. Mann-Whitney U test za spremenljivko depersonalizacija (pogostost) (Z=-0,058;p=0,954) kaže, da med spremenljivkama razlike niso statistično značilne, zato nimamo dovolj dokazov, da bi lahko trdili, da obstajajo razlike v pogostosti depersonalizacije glede na delovno mesto.
Mann-Whitney U test za spremenljivko osebna izpolnitev (pogostost) (Z=-0,007;
p=0,994) kaže, da med spremenljivkama razlike niso statistično značilne, zato nimamo dovolj dokazov, da bi lahko trdili, da obstajajo razlike v pogostosti izgorelosti glede osebne izpolnitve glede na delovno mesto.
Mann-Whitney U test za spremenljivko depersonalizacija (intenzivnost) (Z=-0,319;
p=0,750) kaže, da med spremenljivkama razlike niso statistično značilne, zato nimamo dovolj dokazov, da bi lahko trdili, da obstajajo razlike v intenzivnosti depersonalizacije glede na delovno mesto.
Tabela 28: Statistični testi
Mann-Whitney U 461,000 464,500 428,500
Wilcoxon W 926,000 929,500 893,500
Z -,058 -,007 -,319
p (2-stranski) ,954 ,994 ,750
53 Hipoteza 2:
Predvidevamo, da obstajajo razlike v pogostosti in intenzivnosti sindroma izgorevanja specialnih in rehabilitacijskih pedagogih glede na spol strokovnega delavca.
Te hipoteze zaradi razmerja med moškimi (2 osebi) in ženskami (60) nismo preverjali.
Tabela 29: Spol
frekvenca odstotek veljavni odstotek
kumulativni odstotek veljavne
moški 2 3,2 3,2 3,2
ženski 60 96,8 96,8 100,0
SKUPAJ 62 100,0 100,0
A. Kobolt (1993) pravi, da so službe pomoči statusno v manj prestižnem segmentu družbe in da se pri teh delih pretežno zaposlujejo ženske kar nakazujejo zgornji podatki.
Hipoteza 3:
Predvidevamo, da obstajajo razlike v pogostosti in intenzivnosti sindroma izgorevanja specialnih in rehabilitacijskih pedagogov glede na starost strokovnega delavca.
Pred preverjanjem hipoteze smo s Kolmogorov-Smirnov testom preverili, kako se porazdeljuje spremenljivka starost.
Tabela 30: Kolmogorov-Smirnov test normalnosti porazdelitve spremenljivke starost Kolmogorov-Smirnova
Vrednost koeficienta
Prostostne
stopnje p
V katero starostno skupino spadate? ,223 62 ,000
Spremenljivka starost se ne porazdeljuje normalno (p<0.005), zato smo za preverjanje hipoteze uporabili neparametrični test Kruskal-Wallis H, ki je robustnejši.
54
Preverili smo, ali obstajajo statistično značilne razlike v pogostosti in intenzivnosti sindroma izgorevanja glede na starost.
Uporabljena metoda: neparametrični test Kruskall-Wallis
Glede na povprečje rangov lahko ugotovimo, da imajo mlajši respondenti višje povprečje rangov pri spremenljivkah čustvena izčrpanost (pogostost), depersonalizacija (pogostost), čustvena izčrpanost (intenzivnost) in depersonalizacija (intenzivnost) in tudi višje povprečne vrednosti, kar nakazuje na višjo izgorelost pri omenjenih spremenljivkah. Na drugi strani imajo nižje povprečje rangov (in povprečja) pri spremenljivkama osebna izpolnitev (pogostost) in osebna izpolnitev (intenzivnost), kjer nižje vrednosti nakazujejo višjo stopnjo izgorelosti. Na podlagi vzorca se tako nakazujejo manjše razlike med skupinami. Ali so te razlike tudi statistično značilne, pa smo preverili v nadaljevanju. Pri tem je sicer potrebno upoštevati porazdelitev spremenljivke starost, saj so v starostnih razredih od razreda 41-45 let naprej frekvence nižje.
Russell, E. Altmaier in D. Van Velzen (1987, v Penko, 1994) so poročali o statistično pomembno večji čustveni izčrpanosti pri mlajših učiteljih. Tudi Susan Capel (1987, v Penko, 1994) ugotavlja, da se višja izgorelost pojavlja pri mlajših učiteljih in učiteljih, ki imajo manj let izkušenj.
Tabela 31: Rangi (hipoteza 3)
V katero starostno skupino spadate? N povprečje rangov
čustvena izčrpanost
55
Tabela 32: Poročilo o povprečju
POGOSTOST INTENZIVNOST
Na podlagi neparametričnega Kruskal-Wallis H testa smo preverjali hipotezo, ali obstajajo razlike v posameznih dimenzijah izgorelosti glede na starost. V vseh primerih je statistična značilnost višja od 0,05, zato nimamo dovolj dokazov, da bi lahko govorili o statistično značilnih razlikah pri posameznih dimenzijah izgorelosti glede na starost.
56 Tabela 33: Statistični testi (a,b)
POGOSTOST INTENZIVNOST
Chi-Square 6,208 7,744 4,269 6,617 7,558 2,079
df 5 5 5 5 5 5
p ,287 ,171 ,511 ,251 ,182 ,838
a. Kruskal Wallis Test
b. GroupingVariable: V katero starostno skupino spadate?
Hipoteza 4:
Predvidevamo, da obstajajo razlike v pogostosti in intenzivnosti sindroma izgorevanja specialnih in rehabilitacijskih pedagogov glede na delovno dobo.
Pred preverjanjem hipoteze smo s Kolmogorov-Smirnov testom preverili še, kako se porazdeljuje rekodirana spremenljivka delovna doba.
Tabela 34: Porazdeljevanje rekordirane spremenljivke skupna delovna doba Tests of Normality
Kolmogorov-Smirnova vrednost koeficienta prostostne
stopnje p
skupna delovna
doba ,258 62 ,000
a. Lilliefors Significance Correction
Spremenljivka skupna delovna doba se ne porazdeljuje normalno (p<0.005), zato smo za preverjanje hipoteze uporabili neparametrični test Kruskal-Wallis H, ki je robustnejši.
Preverili smo, ali obstajajo statistično značilne razlike v pogostosti in intenzivnosti sindroma izgorevanja glede na dolžino skupne delovne dobe.
Uporabljena metoda: neparametrični test Kruskall-Wallis
Glede na povprečje rangov lahko ugotovimo, da imajo tisti z najkrajšo delovno dobo najvišja povprečja rangov, torej se nakazuje izgorelost pri spremenljivkah čustvena
57
izčrpanost (pogostost), depersonalizacija (pogostost), čustvena izčrpanost (intenzivnost) in depersonalizacija (intenzivnost). Enako velja za spremenljivki osebno izpolnitev (pogostost) in osebno izpolnitev (intenzivnost), kjer imajo najvišje povprečje rangov (in povprečje) tisti z najdaljšo delovno dobo, kar nakazuje, da imajo tisti z krajšo delovno dobo višji rezultat izgorelosti tudi na področju osebne izpolnitve (pogostost). Pri spremenljivki osebna izpolnitev (intenzivnost) so razlike med skupinami manjše.
Susan Capel (1987, v Penko, 1994) ugotavlja, da se višja izgorelost pojavlja pri učiteljih, ki imajo manj let izkušenj, torej med tistimi, ki imajo krajšo delovno dobo.
Tabela 35: Rangi (hipoteza 4)
skupna delovna doba N povprečje rangov
58
Chi-Square 3,192 ,767 1,417 1,753 ,618 ,091
df 2 2 2 2 2 2
Asymp. Sig. ,203 ,681 ,492 ,416 ,734 ,956
Na podlagi neparametričnega Kruskal-Wallis H testa smo preverjali hipotezo, ali obstajajo razlike v posameznih dimenzijah izgorelosti glede na skupno delovno dobo.
V vseh primerih je statistična značilnost višja od 0,05, zato nimamo dovolj dokazov, da bi lahko govorili o statistično značilnih razlikah pri posameznih dimenzijah izgorelosti glede na skupno dolžino delovne dobe.
Hipoteza 5:
Predvidevamo, da obstajajo razlike v pogostosti in intenzivnosti sindroma izgorevanja specialnih in rehabilitacijskih pedagogov glede na delovno dobo na trenutnem delovnem mestu.
Pred preverjanjem hipoteze smo s Kolmogorov-Smirnov testom preverili še, kako se porazdeljuje rekodirana spremenljivka delovna doba na trenutnem delovnem mestu.
59
Tabela 38:Porazdeljevanje rekordirane spremenljivke delovna doba na trenutnem delovnem mestu?
a. Lilliefors Significance Correction
Spremenljivka delovna doba na trenutnem delovnem mestu se ne porazdeljuje normalno (p<0.005), zato bomo za preverjanje hipoteze uporabili neparametrični test Kruskal-Wallis H, ki je robustnejši.
Preverili smo, ali obstajajo statistično značilne razlike v pogostosti in intenzivnosti sindroma izgorevanja glede na dolžino delovne dobe na trenutnem delovnem mestu.
Uporabljena metoda: neparametrični test Kruskall-Wallis
Glede na povprečje rangov lahko ugotovimo, da so pri čustveni izčrpanosti (pogostost in intenzivnost) in depersonalizaciji (pogostost in intenzivnost) višja povprečja rangov pri prvih dveh skupinah, pri spremenljivki osebna izpolnitev (pogostost in intenzivnost) pa so višja povprečja rangov v tretji skupini (dolžina delovne dobe 11 let ali več), kar nakazuje, da je nekoliko višji rezultat izgorelosti pri tistih, ki so na delovnem mestu zaposleni manj kot 5 oz.10 let.
Tabela 39: Rangi (hipoteza 5)
delovna doba na
trenutnemdelovnem mestu N povprečje rangov
60
Tabela 40: Poročilo o povprečju
delovna doba na
Tabela 41: Statistična testaa,b
čustvena
a. Kruskal Wallis Test
b. Grouping Variable: Delovna doba na trenutnem delovnem mestu
Na podlagi neparametričnega Kruskal-Wallis H testa (Tabela 41) smo preverjali hipotezo, ali obstajajo razlike v posameznih dimenzijah izgorelosti glede na dolžino delovne dobe na trenutnem delovnem mestu. V vseh primerih je statistična značilnost višja od 0,05, zato nimamo dovolj dokazov, da bi lahko govorili o statistično značilnih razlikah pri posameznih dimenzijah izgorelosti glede na dolžino delovne dobe v vlogi specialnega in rehabilitacijskega pedagoga.
61
Po pregledu podatkov, smo opazili, da je veliko število posameznikov zamenjalo službo. Kar 19 specialnih in rehabilitacijskih pedagogov zaposlenih v osnovni šoli s prilagojenim programom od 30 (63,3%), je vsaj enkrat v svoji delovni dobi zamenjalo službo. Pri mobilnih specialnih in rehabilitacijskih pedagogih pa je bilo 16 sprememb od 32 (50%). Razlogov za to je lahko več (služba bližje domu, selitev, ipd.), hkrati pa Gorkin (2012) ugotavlja, da se na drugi stopnji procesa izgorevanja pogosto pojavi želja po umiku, zato mnogi na tej točki zamenjajo službo, vendar se težave kmalu zopet pojavijo.
Hipoteza 6:
Predvidevamo, da obstajajo razlike v pogostosti in intenzivnosti sindroma izgorevanja specialnih in rehabilitacijskih pedagogov glede na naziv strokovnega delavca.
Preverili smo, ali obstajajo statistično značilne razlike v pogostosti in intenzivnosti sindroma izgorevanja glede na naziv strokovnega delavca.
Pri spremenljivkah čustvena izčrpanost (pogostost), čustvena izčrpanost (intenzivnost) in osebna izpolnitev (intenzivnost) smo uporabili metodo One-Way ANOVA, saj se omenjene spremenljivke porazdeljujejo normalno.
Uporabljena metoda: One-Way ANOVA
Glede na aritmetične sredine omenjenih treh spremenljivk, v Tabeli 42 vidimo, da pri spremenljivki čustvena izčrpanost (pogostost) ni opaznih večjih razlik med povprečji glede na naziv strokovnega delavca (okoli 19), nekoliko nižje povprečje ima svetovalec (14,8). Podobno tudi pri čustveni izčrpanosti (intenzivnost). Opazimo lahko tudi, da so standardni odkloni pri nekaterih skupinah relativno veliki (okoli 10), kar pomeni, da so respondenti znotraj posamezne skupine (glede na naziv) odgovarjali zelo različno.
62
Tabela 43: Analiza variance - Annova
vsota skupinami glede na naziv strokovnega delavca razložljive kot statistična odstopanja znotraj iste populacije, ni pokazala statistične značilnosti pri nobeni dimenziji izgorelosti (čustvena izčrpanost (pogostost), čustvena izčrpanost (intenzivnost),
63
osebna izpolnitev (intenzivnost)), saj je signifikanca povsod večja od 0,05. To pomeni, da nimamo dovolj dokazov, da bi lahko govorili o statistično značilnih razlikah med skupinami.
Uporabljena metoda: neparametrični test Kruskall-Wallis
Ker se spodnje spremenljivke ne porazdeljujejo normalno, smo uporabili neparametrični test, ki je robustnejši.
Glede na povprečje rangov lahko ugotovimo, da imajo svetovalci in svetniki nekoliko nižje povprečje rangov pri spremenljivkah depersonalizacija (pogostost) in depersonalizacija (intenzivnost), kar pomeni, da se nakazuje nižja izgorelost. Pri spremenljivki osebna izpolnitev (pogostost) imajo najnižje povprečje rangov (in tudi nižje povprečje, kar nakazuje na večjo izgorelost) mentorji.
Tabela 44: Rangi (hipoteza 6)
vaš naziv N povprečje rangov
depersonalizacija (pogostost)
brez naziva 24 31,48
mentor 23 34,52
svetovalec 11 24,64
svetnik 3 23,50
SKUPAJ 61
osebna izpolnitev (pogostost)
brez naziva 24 32,10
mentor 23 26,57
svetovalec 11 32,64
svetnik 3 50,17
SKUPAJ 61
depersonalizacija (intenzivnost)
brez naziva 24 30,83
mentor 22 34,91
svetovalec 11 22,00
svetnik 3 26,67
SKUPAJ 60
64 Tabela 45: Poročilo o povprečju
vašnaziv depersonalizacija (pogostost)
osebna izpolnitev (pogostost)
depersonalizacija (intenzivnost)
brez naziva 5,08 33,67 7,29
mentor 6,13 30,61 7,73
svetovalec 3,36 33,09 4,09
svetnik 3,33 38,67 7,33
SKUPAJ 5,08 32,66 6,87
Tabela 46: Statistična testaa,b depersonalizacija
(pogostost)
osebna izpolnitev (pogostost)
depersonalizacija (intenzivnost)
Chi-Square 2,905 5,140 4,189
df 3 3 3
p ,407 ,162 ,242
a. Kruskal Wallis Test
b. GroupingVariable: Vaš naziv
Na podlagi neprametričnega Kruskal-Wallis H testa smo preverjali hipotezo, ali obstajajo razlike v posameznih dimenzijah izgorelosti glede na naziv strokovnega delavca. V vseh primerih je statistična značilnost višja od 0,05, zato nimamo dovolj dokazov, da bi lahko govorili o statistično značilnih razlikah pri posameznih dimenzijah izgorelosti glede na naziv strokovnega delavca.
65 Hipoteza 7:
Predvidevamo, da obstajajo razlike v pogostosti in intenzivnosti sindroma izgorevanja specialnih in rehabilitacijskih pedagogov glede na število dni bolniške odsotnosti.
Pred preverjanjem hipoteze smo s Kolmogorov-Smirnov testom preverili še, kako se porazdeljuje spremenljivka število dni bolniške odsotnosti v šolskem letu 2015/16.
Tabela 47: Porazdeljevanje spremenljivke število dni bolniške odsotnosti v šolskem letu 2015/16
Kolmogorov-Smirnova vrednost
koeficienta
prostostne
stopnje p Koliko dni v tem šolskem letu 2015/16ste
bili odsotni zaradi bolezni? ,213 62 ,000
Spremenljivka število dni odsotnosti v šolskem letu 2015/16 zaradi bolezni se ne porazdeljuje normalno (p<0.005), zato smo za preverjanje hipoteze uporabili neparametrični test Kruskal-Wallis H, ki je robustnejši.
Preverili smo, ali obstajajo statistično značilne razlike v pogostosti in intenzivnosti sindroma izgorevanja glede na število dni bolniške odsotnosti v šolskem letu 2015/16.
Uporabljena metoda: neparametrični test Kruskall-Wallis
Glede na povprečje rangov lahko ugotovimo, da imajo tisti, ki v letu 2015/16 niso bili odsotni zaradi bolezni pri spremenljivkah čustvena izčrpanost (pogostost), depersonalizacija (pogostost), čustvena izčrpanost (intenzivnost) in depersonalizacija (intenzivnost) nižje povprečje rangov (in tudi nižje povprečje), kar pomeni, da imajo v primerjavi z ostalimi skupinami v vzorcu nižjo izgorelost. Pri spremenljivkah osebna izpolnitev (pogostost) in osebna izpolnitev (intenzivnost) imajo višje povprečje rangov (in višje povprečje) kot ostale skupine, kar prav tako nakazuje na manjšo izgorelost (pri osebni izpolnitvi nižji rezultat pomeni višjo izgorelost).
Pierce in Molloy (1990, v Penko1994) poročata, da imajo tisti posamezniki, ki so pogosteje odsotni z dela,višjo stopnjo izgorelosti kot tisti, ki so z dela odsotni manj.
66 Tabela 48: Rangi (hipoteza 7)
Koliko dni v tem šolskem letu 2015/16ste bili odsotni zaradi
bolezni?
67 Tabela 49: Poročilo o povprečju
POGOSTOST INTENZIVNOST
Tabela 50: Statistična testaa,b
čustvena
a. Kruskal Wallis Test
b. GroupingVariable: Koliko dni v tem šolskem letu 2015/16 ste bili odsotni zaradi bolezni?
Na podlagi neparametričnega Kruskal-Wallis H testa smo preverjali hipotezo, ali obstajajo razlike v posameznih dimenzijah izgorelosti glede na število dni bolniške odsotnosti v šolskem letu 2015/16. V vseh primerih je statistična značilnost višja od 0,05, zato nimamo dovolj dokazov, da bi lahko govorili o statistično značilnih razlikah pri posameznih dimenzijah izgorelosti glede na naziv strokovnega delavca.
68
III. SKLEP
V diplomskem delu smo spregovorili o stresu in izgorelosti pri specialnih in rehabilitacijskih pedagogih zaposlenih v mobilni službi ter osnovni šoli s prilagojenim programom. Dandanes je stres ves čas prisoten v naši družbi in je eden izmed najpogostejših povzročiteljev bolezni današnjega časa. Učiteljski poklic spada med poklice, ki so bolj podvrženi stresu in ob konstantni visoki stopnji dlje časa trajajočega stresa, lahko privede do izgorelosti.
Naš osnovni cilj v diplomski nalogi je bilo raziskati pogostost in intenzivnost stresa ter posledično sindroma izgorevanja specialnih in rehabilitacijskih pedagogov na različnih delovnih mestih, hkrati pa raziskati ali so določene spremenljivke: spol, starost, dolžina skupne delovne dobe, dolžina delovne dobe na trenutnem delovnem mestu, naziv in število dni odsotnosti zaradi bolezni korelacijsko pomembne.
V empiričnem delu naloge smo ugotovili, da so se največje razlike med spremenljivkami pokazale pri malo višji stopnji intenzivnosti čustvene izčrpanosti mobilnih specialnih in rehabilitacijskih pedagogov v primerjavi s specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi v osnovnih šolah s prilagojenim programom, vendar
V empiričnem delu naloge smo ugotovili, da so se največje razlike med spremenljivkami pokazale pri malo višji stopnji intenzivnosti čustvene izčrpanosti mobilnih specialnih in rehabilitacijskih pedagogov v primerjavi s specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi v osnovnih šolah s prilagojenim programom, vendar