4.1.6.1Oddelek 36a
Leži na nadmorski višini od 785 do 900 m. Ekspozicija je zahodna s 15° naklonom. V kamninski sestavi prevladuje apnenec. Kamnitost in skalovitost dosegata 30 % celotnega površja oddelka. Prevladujoči gozdni združbi sta Abieti Fagetum – omphalodetosum (62
%) in Abieti Fagetum – hacquetietosum (35 %). Površina oddelka znaša 3,84 ha, skupna lesna zaloga 435 m3/ha in prirastek 8,8 m3/ha. V drevesni sestavi prevladuje bukev z 68 % deležem, sledi ji jelka z 21 % deležem, smreka (7 %) in gorski javor (4 %). Pretežno se v oddelku nahajajo prebiralni sestoji na 67 % površine, 30 % površine zaseda razvojna faza
debeljakov. Gospodari se na malopovršinski do skupinsko prebiralni način. Zadnja večja sečnja v oddelku je bila izvedena leta 1990, kjer je skupen posek znašal 1726 m3. Temu so sledile manjše sanitarne sečnje v letih od od 1991 do 1995 (Gozdnogospodarski načrt ..., 2004).
4.1.6.2Oddelek 42a
Nahaja se na nekoliko nižji nadmorski višini od oddelka 36a, saj večina 2,81 ha površine oddelka sega od višine 710 do 875 m. Ima jugozahodno lego z 20° naklonom. V kamninski sestavi prav tako prevladuje apnenec. Na površini sta prisotni nižja, le 10 % kamnitost in skalovitost. Prevladujeta združbi Abieti Fagetum – omphalodetosum s 60 % in Abieti Fagetum – typicum s 39 %. S 52 % deležem v drevesni sestavi prevladuje bukev, kateri sledi jelka z 38 %, smreka z 8 % in gorski javor z 2 %. Skupna lesna zaloga oddelka znaša 551 m3/ha, prirastek pa 8,5 m3/ha. Gre za starejše sestoje, saj na površini s 70 % prevladuje razvojna faza debeljakov, 22 % je prebiralnih sestojev, preostanek predstavljajo sestoji v obnovi. Način gospodarjenja je malopovršinski in skupinsko prebiralni. Leta 1993 so v oddelku izvedli zadnjo večjo sečnjo (2547m3), kateri so kasneje sledile manjše sanitarne sečnje. Zadnja takšna je bila izvedena leta 2006 (Gozdnogospodarski načrt ..., 2004).
4.1.6.3Oddelka 18a in 25a
Oba oddelka ležita na nižji nadmorski višini, kot oddelka 42a in 36a. Oddelek 18a se nahaja na nadmorski višini od 515-670 m na površini 12,89 ha. V drevesni sestavi prevladuje bukev (44 %), sledi jelka z 42 %, preostalo predstavljata smreka in gorski javor.
Sestoj se v večjem deležu nahaja v razvojni fazi debeljaka, 25 % pa pokrivajo sestoji v obnovi. Lesna zaloga znaša 388 m3/ha. Način gospodarjenja je skupinsko postopen. Leta 2004 se je v sestoju izvedla sanitarna sečnja na strmem pobočju, ki je bila posledica vetroloma.
Lega oddelka 25a je na višini 590-760 m na površini 17,20 ha. V drevesni sestavi prevladuje bukev z 59 %, smreke je 22 %, sledijo jelka in gorski javor. Lesna zaloga sestoja je nizka in znaša 164 m3/ha. V sestoju najdemo razvojne faze mladovja (15 %),
prevladujejo pa sestoji v obnovi (85 %). Gospodari se skupinsko postopno, zadnja redna sečnja je bila izvedena leta 2005.
Oba oddelka sodita v isti gospodarski razred z letnim prirastkom 8,07 m3/leto/ha. V obeh prevladuje gozdna združba Lamio orvale-Fagetum. V oddelku 18a je to večinska združba.
4.1.7 Okoljske razmere v GGE v zadnjem desetletju
V zadnjih desetih letih so bile na širšem območju obravnavane GGE Soteska prisotne številne okoljske motnje. V obdobju od 1994 do 2003 so se izmenično pojavljale suše, vetrolomi in žledolomi, ki so v nekaterih oddelkih povzročili znatne škode na drevju. Leta 2001 je suša močno prizadela smrekove sestoje na celotni površini GGE Soteska. To leto je bilo tudi semensko leto za jelko in bukev, vendar je bilo ravno zaradi suše veliko semena jalovega. Naslednje leto so močni vetrolomi poškodovali predvsem starejše sestoje v razvojni fazi debeljaka in pomlajenca na celotnem območju gozdnogospodarske enote Soteska (Gozdarska kronika za GGE Soteska).
4.1.8 Zgodovina preteklega gospodarjenja
Prvi znani lastnik gozdov v gozdnogospodarski enoti Soteska je bila od leta 1630 dalje rodbina Auersperg, na kar nakazujejo številni ostanki lesnopredelovalnih obratov v širši okolici doline Krke. Po prvi svetovni vojni se je na podlagi zakona o agrarni reformi leta 1934 nacionaliziral nekdanji revir Sv. Peter. Revir Soteska je bil nacionaliziran šele po drugi svetovni vojni, do takrat pa je imel vlogo lovskega rezervata. Načrtovanje v GGE Soteska ima dolgo tradicijo, saj je grof Karel Auersperg že leta 1893 zaposlil gozdarskega strokovnjaka dr. Leopolda Hufnagla, ki je po podatkih iz prejšnjih načrtov, izdelal prvi gozdnogospodarski načrt za graščine Soteska, Višnja gora in Žužemberk za obdobje od 1894 – 1913. Od takrat do danes se je v tej GGE redno načrtovalo in gospodarilo. Prav tako se meje GGE Soteska od takrat do danes niso bistveno spreminjale in so ostale v prvotnih okvirih (Gozdnogospodarski načrt ..., 2004).
4.2 METODOLOGIJA DELA
4.2.1 Področje raziskave
Raziskovalno področje dinamike razraščanja in naravne obnove bukovih gošč, so bili gozdni sestoji, v katerih prevladuje združba Omphalodo-Fagetum, ki skupaj z združbo Lamio orvale-Fagetum var. geog. Dentaria polyphyllos zavzemata pretežni del gozdnogospodarske enote Soteska. S področjem raziskave smo se skupaj z mentorjem na Katedri za gojenje gozdov seznanili na terenskem ogledu, kjer smo ob pomoči revirnega gozdarja določili širše območje oddelkov, primernih za izločitev vrzeli preučevanja.
Možne vrzeli smo kasneje ob pričetku terenskih snemanj in zbiranja podatkov preučili z vidika ustreznosti metodam raziskovanja. Poleg terenskega ogleda smo določili tudi kvantitativne in kvalitativne znake dreves, ki so po našem mnenju pomembni za določitev razvojne dinamike bukovih gošč. Meritve parametrov smo na terenu izvedli meseca junija, julija ter septembra 2005.
4.2.2 Izbira vrzeli
Vrzeli so bile izbrane na podlagi večih kriterijev, pri tem sta bila poglavitna dinamika obnove vrzeli in način pomlajevanja. Kriteriji izbire vrzeli so bili prisotnost naravnega pomlajevanja, nega mladovja pa naj bi izostala v čim večji možni meri ali bila izvedena zgolj v majhnem obsegu. Izbirali smo vrzeli, v katerih je bila bukova gošča približno enake starosti ter višine, hkrati pa čim višja, da so bili posamezni preučevani znaki dovolj prepoznavni.
Dinamika obnove vrzeli pomeni časovno in prostorsko komponento širjenja vrzeli, kamor sodijo kazalniki, kot so velikost vrzeli ter časovno zaporedje širjenja in oblikovanja vrzeli.
Glede na velikost smo raziskali tri različne tipe vrzeli:
• za izbiro velikih vrzeli je bil ključni kriterij njihova velikost (več kot 0,5 hektarjev površine), oblikovane pa so morale biti ob začetku obnove in se kasneje niso bistveno širile
• pri izbiri srednjih vrzelih je bila velikost prav tako pomembna (do 0,5 hektarjev površine), smer širjenja vrzeli pa ni bila ključna za njihovo izbiro
• kriterij za izbiro majhnih vrzeli ni bil njihova velikost, pač pa njihov razvoj, ki naj bi potekal pod zastorom matičnega sestoja in brez ukrepov nege
Pri izbiri srednjih in velikih vrzelih je bil pomemben kriterij tudi možnost določitve večih raziskovalnih ploskev hkrati, kar pa je bilo v naši raziskavi možno le v nekaterih velikih vrzelih. V srednjih vrzelih, ob upoštevanju vseh kriterijev postavitve ploskev, je bilo v eni vrzeli možno postaviti največ tri ploskve. Na terenu smo hkrati s snemanjem ostalih znakov dreves, približno ocenili tudi velikost posameznih vrzeli. Vse velike vrzeli so se nahajale izven oddelkov, kjer so bile izbrane male in srednje vrzeli. Razlog temu je bilo dejstvo, da znotraj teh dveh oddelkov ni bilo mogoče izločiti nobene velike vrzeli, ki bi zadostila postavljenim kriterijem. Tako smo bili primorani iskati velike vrzeli in določati raziskovalne ploskve nekoliko nižje, v oddelkih 18a in 25a, kjer prevladujejo gorski bukovi gozdovi združbe Lamio orvale-Fagetum.
Gošča v izločenih vrzelih je večinoma nastala pred 15 leti, nekateri osebki so celo nekoliko mlajši. Vrzeli so se nahajale pretežno v prebiralnih sestojih, kjer je glavna drevesna vrsta bukev, preostali delež pa odpade na smreko in jelko ter posamične osebke gorskega javorja.
4.2.3 Določitev in postavitev raziskovalnih ploskev
Izbiro vrzeli smo opravili po postopku, ki sta ga uporabila že Bitorajc in Tanko (2004).
Enako smo upoštevali nepoškodovanost gošče pri obnovi in širjenju vrzeli ter nenegovanost gošče. Prav tako smo postavili ploskve na način, da je bila morebitna poškodovanost osebkov zaradi objedanja divjadi, čim manjša. Skupno število ploskev je bilo 60, od tega v 20 velikih, 20 v srednjih in 20 v malih vrzelih. Postavitev ploskev v vrzelih je bila odvisna od naključnosti postavitve prve ploskve, kar smo zagotovili z metanjem količka za hrbet. Ta točka je predstavljala jugozahodni kot prve ploskve velikosti 5 x 5 metrov (0,25 ara). Smeri ostalih stranic so se ravnale po smereh neba. Prva točka na vseh ploskvah je bila oštevilčena in označena s trakom za lažje prepoznavanje
kasneje. Stranice ploskev smo omejili z metrskim trakom in si s tem omogočili natančnejše meritve posameznih parametrov na ploskvi.
Postavitev vseh naslednjih ploskev v vrzeli se je navezovala na prvo postavljeno ploskev, pri čemer smo se ravnali po straneh neba. Razdalja med stranicama dveh sosednjih ploskev je bila 2,5 metra. Morebitne izjeme v sistematičnosti porazdelitve posameznih ploskev so se pojavljaje predvsem zaradi terenskih razmer. Večina ploskev srednjih in malih vrzeli se je nahajala v oddelku 36a, vse velike vrzeli pa smo izločili v oddelkih nekoliko nižje nadmorske višine. Ploskve so se pretežno nahajale na strmejšem terenu, kjer je bila v večini primerov prisotna površinska skalovitost.
4.2.4 Meritve na raziskovalnih ploskvah
Pri določitvi vpliva svetlobe na razrast bukovih gošč smo izhajali iz uporabljenih metod, ki sta jih pri svoji raziskavi kazalnikov ploskev uporabila Bitorajc in Tanko (2004) in ki so jih pred tem že uporabili avtorji Šafar (1964), Mlinšek (1967), Brinar (1969), Sagheb – Talebi (1994, 1996). Nekaj znakov kazalnikov ploskev smo določili skupaj z mentorjem in jih ustrezno prilagodili.
Vsako naključno določeno ploskev smo omejili z metrskim trakom ter jo znotraj razdelili na dva ali več manjših delov za lažje določanje skupnega števila osebkov na ploskvah. Na vsaki ploskvi smo določili število dreves, ki s svojimi krošnjami tvorijo gornji sloj dreves in v tlorisu prekrivajo celotno površino ploskve. Za beleženje posameznih kazalnikov ploskev smo uporabili preglednico, ki sta jo izdelala Bitorajc in Tanko (2004) in jo prilagodili našim potrebam. Na posamezni ploskvi smo ugotavljali prisotnost in število predrastkov.
Po štetju vseh dreves na izločeni ploskvi in določitvi dreves gornjega sloja smo izločili deset osebkov za določitev vseh kazalnikov ploskev. Glavni kriterij pri njihovi izbiri je bila njihova višina in enakomerna razporejenost na ploskvi. Na vseh ploskvah smo tako izbrali in določili 600 osebkov, 200 osebkov v vsakem tipu vrzeli. Ti osebki so predstavljali
morebitne kandidate pri izbiralnem ali prebiralnem redčenju v bodoče, odvisno od načina gospodarjenja v sestoju.
4.2.4.1Kvantitativni znaki izbranih osebkov gornjega sloja
Bukovim osebkom, ki so bili na proučevanih ploskvah izbrani v vzorec, smo merili posamezne kvantitativne znake. Pri merjenju smo uporabili 6-metrsko kovinsko palico s 25 cm razdelbo, ki je služila predvsem za merjenje višin dreves. Večino ostalih znakov dreves smo izmerili z navadnim metrom. Merjeni znaki so bili:
višina osebkov na 0,25 metra natančno; pri osebkih, višjih od 5 m so bile meritve natančne na 0,5 metra
prsni premer v prsni višini 1,3 m, merjeno s kljunastim merilom na milimetrsko natančnost
pomladni (višinski) prirastek, merjen v letu raziskave na milimeter natančnosti;
dolžino prirastka visokih osebkov smo izmerili z upogibanjem
kresni prirastek, za katerega smo ugotavljali zgolj prisotnost pri posameznih osebkih
dolžina do prvega internodija, merjenega od vrha terminalnega poganjka do prvega stranskega poganjka na milimeter natančno
širina krošnje, premerjena v največji njeni dolžini ter pravokotno na to smer v decimetrih natančno
krivost osebkov; merilno palico smo pristavili ob drevo na višini 0,5 in 3 metre.
Odčitali smo razdaljo med drevesom in palico in tako dobili podatek o krivosti v cm/2,5 metra dolžine debla.
odklon osebka od vertikale, kjer smo merilno palico prislonili vertikalno ob drevo na višini 4 metrov in tako odmerili odmik debla od palice pri višini 0,5 metra.
Tako smo dobili odmik od vertikale v cm/3,5 metra dolžine debla. Če so osebki dosegali nižjo višino od 4,5 metre, smo palico prislonili pri nižji višini in to upoštevali kasneje pri izračunu.
višina od tal do prve žive veje, merjena na centimeter natančno
število mrtvih in živih vej, kjer smo upoštevali premer vej, ki je dosegel vsaj tretjino premera osebka v višini prsnega premera; zraslih grč nismo upoštevali
4.2.4.2Kvalitativni znaki izbranih osebkov gornjega sloja
Izmed kvalitativnih znakov smo za potrebe analize vpliva svetlobe na bukove gošče izbrali dva, in sicer tip rasti ter poškodovanost izbranih osebkov gornjega sloja. Pri tipu rasti smo upoštevali število terminalnih poganjkov in oblikovali v tri razrede:
1 – enovrhati 2 – dvovrhati 3 – večvrhati
Za vsak osebek bukve smo ugotovili prisotnost poškodb, katerih nismo razvrščali glede na njihov izvor. Tako smo upoštevali le dva razreda:
0 – ni prisotnih poškodb 1 – poškodbe so prisotne
4.2.5 Meritve svetlobe na ploskvah
Meritve svetlobe smo izvedli s pomočjo dveh naprav LAI-2000 Plant canopy analizer. Na ti dve napravi smo priključili LI-COR kvantna senzorja 190SA, ki merita fotosintetsko aktivno sevanje (PAR – photosyntetic active radiation) valovnih dolžin od 400 do 700 nm.
Senzor izvaja meritve v enoti µmol s-1 m-2 (Navodila za LI-COR, 1995). Svetlobne razmere na ploskvah smo izmerili s hkratnimi meritvami na raziskovalnih ploskvah in na primerni odprti vrzeli, nastali zaradi vetroloma, na nekoliko nižji nadmorski višini. Pri postavitvi naprave v odprti vrzeli je bilo za pravilno izvrednotenje rezultatov pomembno, da ni prihajalo do kakršnega koli zastiranja s strani okoliških dreves. Drugo napravo, s katero smo merili vrednosti svetlobnega sevanja na raziskovalnih ploskvah, smo pritrdili na kovinsko palico, na vrhu katere se je nahajal senzor za merjenje PAR sevanja. Meritve svetlobe na ploskvah smo izvajali v dveh delih. V prvem primeru smo meritve opravili tik pred sončnim zahodom ter takoj naslednje jutro tik pred sončnim vzhodom. Pri tem je bila zelo pomembna hitrost in pravočasnost merjenja. V prvem poskusu nam je uspelo izmeriti 40 ploskev (stratum 2 in 3). Preostale ploskve stratuma 1 smo merili v popolnoma oblačnem vremenu.
(a) (b)