Pri analizi 3D posnetka z globinskim obarvanjem je odločitveni algoritem za kontrolo poškodovanih bombonov zaznal dva poškodovana bombona in ju označil z belimi kvadratki (slika 7).
Slika 7: Z belimi kvadratki označena deformacija bombonov (3D snemanje, 2013)
Pri laserski triangulaciji (slika 8) na objekt projiciramo linijski laserski žarek, ki na predmetu izriše presečno krivuljo oziroma profil predmeta, ki ga posnamemo s kamero.
3D sliko predmeta dobimo tako, da sestavimo več profilov predmeta, ki so bili posneti pri znanih in točno določenih razdaljah v smeri premikanja predmeta.
Slika 8: Prikaz laserske triangulacije predmeta (3D snemanje, 2013)
2.4 OPIS PRIZMIRANJA IN SUŠENJA REZANEGA FURNIRJA V PODJETJU JAVOR FURNIR D.O.O.
Prizmiranje hlodovine je ena izmed prvih faz izdelave rezanega furnirja. Tu se vrši vzdolžni rez na hlodovini, katero se kroji glede na napake, izkoristek, želeno teksturo furnirja in naročilo kupca.
V podjetju Javor furnir d.o.o. vršijo prizmiranje na tračnem žagalnem stroju. Hlodovina prihaja iz skladišča preko lupilne naprave v žagalnico po valjčnem transporterju za hlodovino. Vodja žagalnice hlodovino popiše in oceni ter določi način izdelave prizme.
Furnirska bukova hlodovina se prizmira na različne načine. Kriterij za način prizmiranja so razpoke na čelih hloda ter razne napake na hlodu kot so: krivost, zavitost in ovalnost hloda, rdeče in ekscentrično srce, grče ter mehanske poškodbe.
S prizmiranjem hlod razrežemo, s tem pa sprostimo napetosti ter preprečimo nadaljnje pokanje pri toplotni obdelavi (kuhanje, parjenje). Če hloda pred toplotno obdelavo ne razrežemo, se v njem oziroma kasneje na furnirju pojavijo manjše ali večje razpoke, ki so običajno diagonalno razporejene od sredine hloda proti obodu hloda, v največji meri pa se pojavljajo v sami sredini (Česnik, 2010).
2.4.1 Načini prizmiranja bukove hlodovine
Bukovo hlodovino se prizmira na različne načine, na katere vplivajo razni dejavniki, kot so premer hloda, želena tekstura furnirja (bočna, polbočna, črta), napake na hlodu. Prizmo imenujejo tudi z izrazom »flič«. Najpogosteje uporabljene načine izdelave prizem v Javor furnir d.o.o. in rezanja furnirja prikazujejo slike v nadaljevanju.
Slika 9: Prikaz prizme 1
Prizma 1 prikazuje najpogostejše prizmiranje bukove hlodovine. Pri prizmiranju se hlod razpolovi, nato pa se pri rezanju furnirja v prvem delu polovice reže furnir, ki ima tangencialno oziroma bočno teksturo. Rezanje se nato ustavi pri določeni debelini te polovice hloda, ta pa se nato po širini prereže (prepara) ter nadaljuje z rezanjem furnirja, pri čemer dobimo radialno teksturo ali »črto«.
Slika 10: Prikaz prizme 2
Prizma 2 prikazuje način prizmiranja hloda, pri katerem največkrat korigirajo prisotne razpoke na hlodu. Ta način se uporablja za večje premere hlodov (nad 60 cm). Dobimo predvsem radialno teksturo furnirja.
Slika 11: Prikaz prizme 3
Prizma 3 prikazuje način surovine za »staylog« sistem rezanja. Uporablja se za premere hlodov nad 60 cm.
Slika 12: Prikaz prizme 4
Prizma 4 prikazuje primer priprave prizme iz hloda, ki ima napako srčne cone, kot je obarvano srce. Le-ta se zaradi neuporabnosti izloči kot ostanek.
Slika 13: Prikaz prizme 5
Prizma 5 predstavlja polovico hloda, iz katere dobimo na obodnem delu pol bočno ali pol tangencialno teksturo, proti sredinskemu delu pa radialno teksturo (črto) (Česnik, 2010).
2.4.2 Prizmiranje bukove hlodovine glede na napake na hlodu
Napake na hlodovini nam največkrat narekujejo način izdelave prizme. Pri hlodovini za rezan furnir največkrat naletimo na ukrivljene ali razpokane hlode in hlode z obarvanim ali ekscentričnim srcem.
2.4.2.1 Način razžagovanja ukrivljenih hlodov
Ukrivljene hlode (slika 14) se razžaguje čez srce oziroma stržen glede na srednji premer hloda. Taki hlodi se v industriji pojavljajo v največji meri (približno v 60 %) zaradi rastišč na katerih drevesa rastejo (gorski in hriboviti predeli). Takšna hlodovina je najbolj
ukrivljena v spodnjem delu hloda, ki ga imenujemo koreničnik. Če je le-ta prisoten, je lahko hlod močno ukrivljen.
Slika 14: Prikaz razpolovitve ukrivljenega hloda pri prizmiranju
Slika 15: Prikaz napačnega razžagovanja hloda
Če se hlod ne razreže po srednjem preseku temveč po zunanjem (slika 15), se nam pri rezanju furnirja pojavi cona, kjer je rezanje onemogočeno (»rezanje čez srce«) . Površina furnirja je izredno groba in porozna, zato je tako prizmiranje napačno.
2.4.2.2 Način razžagovanja po razpokah na čelu hloda
Prežagovanje hloda pri prizmiranju je smiselno po razpokah, ki so že na hlodu (slika 16, slika 17). Pri tem se napetosti, ki so v hlodu, sprostijo. Tako zmanjšamo pokanje prizme pri nadaljnji obdelavi, s tem pa tudi številčnost razpokanega furnirja, kar ustreza lažji manipulaciji pri rezanju, sušenju in likanju furnirja.
Slika 16: Primer razpokanega hloda in način prizmiranja
Slika 17: Prikaz prizmiranja glede na napake bukove hlodovine pri prisotnosti rdečega in ekscentričnega srca
2.4.3 Predvidevanje valovitega furnirja na hlodu pred prizmiranjem
Na hlodovini pred prizmiranjem lahko ocenimo verjetnost pojavljanja valovitega furnirja glede na napake hloda. Najpogostejše napake hlodov, ki verjetno vplivajo na valovitost furnirja, so:
ukrivljenost (slika 18, slika 19), zavitost (slika 20), razpokanost hloda in prisotnost reakcijskega lesa.
Slika 18: Prikaz ukrivljenega hloda
Iz ukrivljenega hloda (slika 18) lahko v zgornjem delu dobimo furnir, ki je gladek. V spodnjem oziroma ukrivljenem delu pa dobimo furnir, ki je z veliko verjetnostjo valovit.
Valovitost se pojavlja zaradi prisotnosti reakcijskega ,ki se pojavlja v največji meri v deblih dreves, ki rastejo na pobočjih hribov.
Pri bukovini prepoznamo tenzijski les po svetlih oziroma svetlikajočih letnicah, tako pri ukrivljenih, kot pri ravnih hlodih. Tenzijski les se največkrat nahaja samo na eni polovici hloda, ta polovica pa se večinoma loči z razpoko, ki je bolj ali manj izražena.
Slika 19: Prikaz oblike listov furnirja iz ukrivljenega hloda
Na sliki 19 vidimo oblike listov furnirja iz spodnjega in zgornjega dela ukrivljenega hloda.
Furnirji iz spodnjega dela so valoviti zaradi prisotnosti reakcijskega lesa. Do gubanja furnirja pride tudi zaradi večjih skrčkov v aksialni smeri reakcijskega lesa.
Slika 20: Prikaz zavitosti in lista furnirja iz tega hloda
Slika 20 prikazuje zavitost hloda in lista furnirja hloda. Pri takšnem hlodu je v največji meri furnirski list pol valovit in pol gladek. Hlodi, ki imajo veliko rastnih napetosti, so največkrat križno razpokani na čelu. Tudi pri takih hlodih lahko pričakujemo valovitost na furnirju.
2.4.4 Opis sušilnega kanala in sušenja bukovega furnirja na podjetju Javor furnir d.o.o.
Na podjetju Javor furnir imajo dva sušilna kanala za sušenje furnirja proizvajalca Angelo Cremona in proizvajalca Babcock BSH. Na obeh kanalih poteka sušenje s pomočjo vpihovanja vročega zraka na površino furnirja, ki potuje skozi sušilni kanal po neskončnem traku.
Sušilna naprava je zgrajena po sistemu komponent in je sestavljena iz naslednjih delov:
- vhodno polje, - sušilno polje, - predajno polje, - hladilno polje, - izhodno polje, - odvzemni trak ter
- stikalna omara (Slika 21).
Slika 21: Stranski pogled v prerezu sušilnice z označenimi sestavnimi deli (Babcock, 2004)
Furnir potuje od vhodne glave proti odvzemnemu traku. Na vhodnem polju zaposleni delavec vstavlja posamezne liste furnirja v sušilni kanal s pomočjo vakuumskega prisesavanja na tekoči trak. Furnirski listi nato potujejo v kanal po transportnem traku, ki je izdelan iz nerjaveče, drobnočlenaste spiralne žice (Babcock, 2004).
V sušilnem polju poteka sušenje furnirja, ki je razdeljeno na dva dela: sušilni in likalno-sušilni del. V sušilnem delu poteka postopek sušenja furnirja po transportnem traku med perforiranimi kanali. Vroč sušeči zrak vpihujemo pravokotno na površino furnirja. V likalno-sušilnem delu potuje furnir prek gladilnih valjev, s čemer furnir gladimo.
V sušilnem polju se furnir suši na želeno končno vlažnost. Klimo v kanalu se regulira s termometri in merilniki vlažnosti zraka. Grelni medij je vroča voda. Furnir se po izhodu iz sušilne komore ohladi v hladilnem polju, nato pa se na odvzemnem traku zlaga v pakete.
Na tem delu sušilnice sta dva delavca oziroma delavki, ki furnirske liste zlagata v pakete, slabe liste pa izločita. Furnirske liste šteje naprava za štetje listov. Režim sušenja se regulira s temperaturo in vlažnostjo zraka v komori ter hitrostjo pomika transportnega traku.
3 MATERIAL IN METODE
Za eksperimentalni del smo izbrali štiri hlode in iz njih izdelali furnir. Hlode smo označili in jih spremljali skozi celoten tehnološki proces: prizmiranje, rezanje, sušenje in sortiranje.
Del furnirja smo sušili pri dveh različnih temperaturah. Spremljali smo delež valovitega furnirja glede na napako hloda in položaj v hlodu. Furnir smo sortirali po kriteriju valovitosti vizualno. Preučili smo tudi možnost avtomatskega merjenja valovitosti furnirja.
Valovit furnir smo posneli s 3D kamero in podatke o valovitosti prikazali v 3D grafih.
3.1 POSKUSNI MATERIAL
Poskusni furnir za analizo valovitega furnirja smo izdelali iz hlodovine, ki smo jo izbrali na podlagi vidnih napak. Izbrali smo štiri poskusne hlode, tri z vidnimi napakami kot so prisotnost rdečega srca, ukrivljenost hloda, križno razpoke na čelu. Četrti hlod je bil brez izrazitih napak - »gladek« raven hlod in je služil kot referenčni hlod. Hlode so skozi proizvodnjo spremljali evidenčni list z evidenčno številko in ostalimi podatki. Poskusna hlodovina je bila prizmirana po najpogostejšem načinu prizmiranja (slika 5) pri katerem dobimo pri rezanju najprej tangencialno teksturo oziroma »bočnico«, nato pa po razpolavljanju prizme še radialno teksturo oziroma »črto«.
3.1.1 Značilnosti poskusne hlodovine
Hlod številka 363962/1 je imel srednji premer 50 cm in dolžino 2,6 m. Hlod je imel čelne križne razpoke. Prizmirali smo ga po razpokah, približno na četrtine (slika 22). Hlod, poleg evidenčne številke (zadnje tri številke), v nadaljevanju spremlja tudi črka X, ki označuje križno razpoko.
Slika 22: Križno spokan hlod
Hlod številka 359990/2 je imel premer 45 cm in je bil dolg 2,7 m. Bil je ukrivljen in prizmiran na dve polovici (slika 23 in slika 24). V nadaljevanju je označen s črko U.
Slika 23: Ukrivljen hlod
Slika 24: Prizmiran ukrivljen hlod
Hlod številka 363040/1 s srednjim premerom 54 cm je imel dolžino 2,9 m. Prizmiran je na dve polovici. Ima lepo vidno rdeče srce, zato je v nadaljevanju označen tudi s črkami RS (slika 25 in slika 26).
Slika 25: Hlod RS
Slika 26: Prizmiran hlod RS
Hlod številka 363049/1 je imel srednji premer 56 cm in dolžino 3 m. Izbran je bil kot primer hloda brez napak oziroma z neizrazitimi napakami, in je služil kot referenčni hlod.
Prirastek ali letnice so bile enakomerne, široke približno 3 mm. V nadaljevanju je označen tudi s črko G kot »gladek« hlod. Tako se namreč tak hlod označuje v podjetju (slika 27).
Slika 27: Prizmiran gladek hlod
3.2 POTEK SPREMLJANJA
Spremljanje smo začeli pri vizualni oceni hloda pred prizmiranjem, nato je sledilo prizmiranje, zatem pa smo hlodovino spremljali pri rezanju furnirja in sušenju.
3.2.1 Prizmiranje
Pred prizmiranjem smo hlode najprej vizualno ocenili. Na osnovi pregleda oboda in čel hloda smo ugotovili prisotnost in vrsto napak. Le-te so vplivale na način prizmiranja, kot je že opisano v zgornjih poglavjih. Seveda na prizmiranje vpliva tudi željena tekstura oziroma »slika« furnirja (črta, bočnica). Ker je valovitost furnirja v največji meri in najbolj vidna na širokih furnirskih listih tangencialne teksture, smo hlode prizmirali na polovice.
Izjema je bil hlod, ki je bil križno razpokan in se je prizmiranje oziroma rezanje prizme vršilo po razpoki.
3.2.2 Rezanja furnirja
Po hidrotermični obdelavi (slika 28) in čiščenju prizem smo izdelali furnir na vertikalnem furnirskem rezalnem stroju. Upravljavec stroja hlod sprejme skupaj z njegovim evidenčnim listom, na katerega vpisuje podatke (slika 29). Za proizvodnjo kakovostnega furnirja je pomembno rezati furnir v času, ko ima prizma še ustrezno vlažnost in temperaturo, zato hlode sproti potegnejo iz parilne jame, očistijo in režejo. Če mora pripravljen hlod oziroma prizma dlje čakati na rezanje, ga pokrijejo s plastificiranim platnom.
Slika 28: Parjenje hlodovine
Slika 29: Vpetje polovice hloda v vertikalni furnirski rezalni stroj
Vpenjanje prizme v vertikalni furnirski rezalni stroj se vrši s pomočjo hidravličnih cilindrov. Ko je vpenjanje končano, sledi rezanje. Prvih nekaj rezov oziroma prvi listi furnirja gredo v izmet zaradi poravnave prizme. V našem poizkusu smo vršili štiri reze iz
hloda, po dva na vsako prizmo. Prvi rez je potekal nekje do polovice prizme, nato se je preostanek prizme preparal na krožnem žagalnem stroju (slika 32) . Prerezane polovice se je nato spet vpelo v stroj in nadaljevalo z rezanjem (slika 33). Furnirski listi nato potujejo po tračnih transporterjih do dveh delavcev, ki jih previdno zlagata (slika 30). Štetje furnirskih listov je avtomatsko. Po koncu rezanja se število furnirskih listov izdelanih iz prizme vpiše v evidenčni list hloda. Podatki o številu paketov furnirja so navedeni v prilogi B.
Slika 30: Zlaganje furnirja
Slika 31: Manipulacija prizme med izdelavo furnirja
Slika 32: Razžagovanje drugega dela prizme s krožnim žagalnim strojem
Slika 33: Prikaz vpete polovice prizme za drugi rez
V prilogah so tabele in podatki o številu furnirskih listov izrezanih iz posameznih hlodov.
3.2.3 Sušenje furnirja
Sušenja furnirja je potekalo v sušilnem kanalu znamke Babcock. Kanal ima sušilno komoro razdeljeno v dve coni. Temperatura sušenja se nastavlja za vsako cono posebej (T1,T2). Furnir smo sušili v prvi coni s temperaturo 120° C, v drugi coni pa s 135° C.
Takšen temperaturni režim se običajno uporablja za sušenje bukovega furnirja debeline 0,55 mm. Vlažnost zraka je bila v prvi coni 100 g H2O/kg zraka, v drugi pa 40 g H2O/kg zraka, kar v praksi označujejo kot »normalna« klima.
Del poizkusnega furnirja smo v nadaljevanju sušili tudi pri nižji (T1 = 105° C, T2 = 120°
C) in pa višji (T3 = 135° C, T4 = 150° C) temperaturi. Spremljali smo končna vlažnost furnirja, ki je znaša nekje med 8-12 %. Hitrost transportnega traku je bila konstantna in sicer 20 m/min (slika 34).
Slika 34: Parametri sušenja furnirja
Iz hloda U (slika 35) smo polovico furnirja posušili po normalni klimi, drugo polovico pa razdelili na dva dela. Del furnirja smo posušili pri 15° C višji temperaturi, drugega pa pri 15° C nižji temperaturi.
Slika 35: Furnir izdelan iz hloda U
Furnir smo po sušenju zlagali v pakete po 24 kosov (slika 36). Zlaganju sledi obrez, v primeru valovitosti (slika 37) pa likanje in potem obrez.
Slika 36: Paketi furnirja – rahlo valovit furnir
Slika 37: Zelo valovit furnir na transportnem traku na izhodu sušilnice
3.2.4 Sortiranje furnirja
Pakete furnirja smo vizualno ocenili in sortirali oziroma razvrstili na gladek furnir, ki gre na palete za obrez. in na valovit, kjer je pred obrezom potrebno opraviti še fazo likanja.
Gladek furnir, ki ima sicer lahko prisoten majhen delež blage valovitosti (5-10 %) gre na obrez (slika 38). Furnir, pri kateremu se valovitost pojavlja okoli napak (grče, razpoke ter neprimerna obarvanost) in ki bodo v nadaljnjem postopku izrezane, gre tudi na obrez.
Valovit furnir (slika 39) se po likanju ponovno razvršča in v kolikor je še vedno prisotna valovitost, se postopek likanja ponovi.
Likanje se vrši v stiskalnici z ogrevanima stiskalnima ploščama. Parametri likanja so:
- temperatura stiskalnih plošč 90° C, - tlak stiskanja 200 barov,
- čas stiskanja 7 min.
Slika 38: Furnirski paketi na paleti za obrez
Slika 39: Paleta valovitega furnirja, ki gre na likanje
Slika 40: Prikaz ekstremno valovitega furnirja
V primerih, ko je valovitost preveč izrazita in se ne da odpraviti tudi z večkratno ponovitvijo likanja, je potrebno napako obrezati. Na sliki 40 je lepo vidna valovitost, značilna za povečan skrček v longitudinalni smeri zaradi verjetne prisotnosti tenzijskega lesa na levi strani furnirja.
Za snemanje smo izbrali dva valovita furnirja, ki sta bila kvalificirana za likanje, in enega kvalificiranega za obrez (ravni furnir). Valovitost furnirja smo snemali s 3D kamero XBOX 360 Kinect (slika 41). Kamera deluje po konceptu stereovizualizacije.
Slika 41: 3D kamera XBOX 360 Kinect (3D kamera,2015)
S kamero posnete slike furnirjev (.ply datoteka) smo s programom Meshlab (slika 42, slika 43 in slika 44) obrezali in jih shranili v datotečni obliki točkovnega zapisa (.xyz datoteka), katere smo izrisali v programi Diadem.
Slika 42: Slika ravnega furnirja (program Mashlab)
Slika 43: Slika srednje valovitega furnirja (program Mashlab)
Slika 44: Slika močno valovitega furnirja (program Mashlab)
4 REZULTATI IN RAZPRAVA
Preučevali smo prisotnost valovitosti furnirja, izdelanega iz hlodov, ki so imeli različne napake (ukrivljenost, razpoke, rdeče srce) in iz hloda brez vidnih napak. Iz hlodov smo izdelali prizme, ki so nam omogočile rezanje furnirja s tangencialno teksturo. Po sušenju smo furnir vizualno sortirali glede na valovitost. S 3D skeniranjem smo prikazali možnost digitaliziranja podatkov valovitega furnirja in valovitost prikazali s 3D grafi.
4.1 DELEŽ VALOVITOSTI
Iz vseh poizkusnih hlodov smo izdelali furnir, ki je imel prisotno napako valovitosti.
Rezultate razvrščanja furnirja glede na velikost valovitosti kažejo, da je kar 50 % furnirja imelo izrazito valovitost (slika 45) , kar pomeni, da ga je bilo potrebno likati.
Slika 45: Povprečni delež valovitega furnirja, izrezanega iz poskusnih hlodov
4.1.1 Vpliv napake hloda na valovitost furnirja
Pri izbiri hlodovine smo bili pozorni na to, da ima hlod vidno napako. Tako smo izbrali hlod z prisotnim rdečim srcem označen RS, ukrivljen hlod označen s črko U, križno spokan hlod označen s črko X in hlod, ki ni imel vidne napake označen s črko G kot
»gladek« hlod.
4.1.1.1 Delež valovitega furnirja iz hloda s prisotnim rdečim srcem
Furnir izdelan iz hloda s prisotnim rdečim srcem smo sušili z normalno klimo (temperatura v prvi coni sušilnice120° C, temperatura v drugi coni sušilnice 135° C, končna vlažnost 8-12 %, hitrost mreže sušilnice 20 m/min). Pakete posušenega furnirja smo sortirali:
valovitega za likanje in ravnega za obrez. Podatki sortiranja so v prilogi B.
50%
50%
% valovitega furnirja skupno
% gladkega furnirja % valovitega furnirja
Slika 46: Delež valovitega furnirja v odstotkih pri hlodu z napako rdečega srca
Iz grafa na sliki 46 je razvidno, da je valovitega furnirja 51 %, kar pa ne odstopa od povprečja.
4.1.1.2 Delež valovitega furnirja iz ukrivljenega hloda
Furnir, izdelan iz ukrivljenega hloda, smo sušili z normalno klimo (temperatura v prvi coni sušilnice 120° C, temperatura v drugi coni sušilnice 135° C, končna vlažnost 8-12 %, hitrost pomika 20 m/min). Pakete posušenega furnirja smo sortirali: valovitega za likanje in ravnega za obrez. Podatki sortiranja so v prilogi B, skupni rezultate pa prikazuje slika 47.
Slika 47: Delež valovitega furnirja v odstotkih pri hlodu z napako ukrivljenosti
Delež valovitega furnirja, ki je izdelan iz ukrivljenega hloda, je 38 %.
49%
51%
% valovitega furnirja iz hloda RS
% gladkega furnirja % valovitega furnirja
62%
38%
% valovitega furnirja iz hloda U
% gladkega furnirja % valovitega furnirja
4.1.1.3 Delež valovitega furnirja iz križno razpokanega hloda
Furnir, izdelan iz razpokanega hloda, smo sušili z normalno klimo (temperatura v prvi coni sušilnice 120° C, temperatura v drugi coni sušilnice 135° C, končna vlažnost 8-12 %, hitrost pomika 20 m/min) . Pakete posušenega furnirja smo sortirali: valovitega za likanje in ravnega za obrez. Podatki sortiranja so v prilogi B, skupni rezultate pa prikazuje slika 48.
.
Slika 48: Delež valovitega furnirja v odstotkih pri hlodu z križno razpoko
Vidimo, da je valovitost prisotna kar pri 61 % furnirja, kar smo tudi pričakovali, saj ima tak hlod veliko notranjih napetosti.
4.1.1.4 Delež valovitega furnirja iz hloda, ki nima izrazitih napak.
Hlod brez vidnih napak smo izbrali kot referenčni hlod za primerjavo z ostalimi. Furnir, izdelan iz referenčnega hloda, smo sušili z normalno klimo (temperatura v prvi coni sušilnice 120° C, temperatura v drugi coni sušilnice 135° C, končna vlažnost 8-12 %, hitrost pomika 20 m/min).
Slika 49: Delež valovitega furnirja izdelanega iz hloda, ki ni imel vidne napake 39%
61%
% valovitega furnirja iz hloda X
% gladkega furnirja % valovitega furnirja
46%
54%
% valovitega furnirja iz hloda G
% gladkega furnirja % valovitega furnirja
Iz grafa na sliki 49 je razvidno, da je tudi pri lepih hlodih brez napak prisotna valovitost furnirja, vendar v konkretnem primeru v nekoliko večjem obsegu. Ti rezultati kažejo, da je pojav valovitosti, ki je posebej problematična na tangencialni teksturi furnirja, odvisen tudi od drugih dejavnikov, ne le od značilnosti surovine. Valovitost je lahko tudi posledica neustreznih tehnoloških parametrov rezanja (postavitve noža in tlačne letve ter stopnje zgnetljivosti - poglavje 2.2.7), tako da bi bilo smiselno preučiti tudi te dejavnike.
4.2 LOKACIJA VALOVITEGA FURNIJA V HLODU
Glede na ugotovitve, da je valovitost v večji ali manjši meri prisotna pri vseh furnirjih, izdelanih iz poizkusnih hlodov, smo želeli ugotoviti, ali lahko iz kakšnega dela
Glede na ugotovitve, da je valovitost v večji ali manjši meri prisotna pri vseh furnirjih, izdelanih iz poizkusnih hlodov, smo želeli ugotoviti, ali lahko iz kakšnega dela