6 Dohodninska lestvica, ki se upošteva pri izračunu dohodnine na mesečni ravni in velja za leto 2017, je v prilogi 2.
7 Izračun: če mesečno bruto plačo 2.536 € zmanjšamo za prispevke za socialno varnost (22,1 %) v višini 560,46
€ in splošno olajšavo v višini 275,22 € (podatki so dostopni v prilogi 2), znaša davčna osnova za izračun dohodnine 1.700,32 €.
8 Podrobnejši izračuni akontacij dohodnine sledijo v nadaljevanju.
Na podlagi izračunov lahko opazimo, da z letom 2017 ni prišlo do sprememb pri stopnjah prispevkov za socialno varnost in splošni olajšavi (v predhodnem podpoglavju predstavljena in analizirana sprememba glede upravičenosti do splošne olajšave ne vpliva na zavezance z višjo plačo). Zato so bile osnove za obračun akontacije dohodnine leta 2017 v vseh primerih enake tistim iz leta 2016.
Razlika v neto plačah je posledica spremenjene dohodninske lestvice (davčnih stopenj in razredov). Znižanje davčnih stopenj in progresivnost dohodninske lestvice sta v primeru povišanja bruto plače vodila do vedno večjih razlik v višini neto plače.
Primer 1
V primeru, da je zavezanec v letih 2016 in 2017 prejemal mesečno bruto plačo v višini 3.000
€, se je sprememba dohodninske lestvice odražala na njegovi neto plači. Glede na zavezančevo osnovo se je akontacija dohodnine (za del neto davčne osnove, ki je presegala spodnjo mejo tretjega dohodninskega razreda) odmerila z davčno stopnjo iz tretjega davčnega razreda. Leta 2016 je bil del osnove za obračun akontacije dohodnine (znesek, ki je presegal spodnjo mejo tretjega davčnega razreda v višini 1.700 €) obdavčen z 41-odstotno davčno stopnjo, leta 2017 pa s 34-odstotno davčno stopnjo. To pomeni, da so bile leta 2017 njegove akontacije dohodnine nižje, posledično pa višje mesečne neto plače. Sledijo izračuni zavezančevih akontacij dohodnine v letih 2016 in v letu 2017:
Izračun akontacije dohodnine v letu 2016:
1. način: akontacijo dohodnine izračunamo tako, da seštejemo zneske (akontacije) dohodnine iz posameznih dohodninskih razredov: razredov, ki jo najdemo v dohodninski lestvici:
Akontacija dohodnine = (2.061,78 € – 1.700,00 €) x 0,41 + 385,47 € = 533,80 €
Izračun akontacije dohodnine v letu 2017:
1. način: I. razred: 668,44 € x 0,16 = 106,95 €
II. razred: (1.700,00 € – 668,44 €) x 0,27 = 278,52 € III. razred: (2.061,78 € – 1.700,00 €) x 0,34 = 123,01 €
Akontacija dohodnine = 106,95 € + 278,52 € + 123,01 € = 508,48 € 2. način:
Akontacija dohodnine = (2.061,78 € – 1.700,00 €) x 0,34 + 385,47 € = 508,48 €9 Zavezanec z mesečno bruto plačo v višini 3.000 € je v letu 2017 mesečno plačal 25,32 € manj akontacije dohodnine. Ker je bil znesek obveznih prispevkov za socialno varnost enak, je bila razlika v neto plači enaka razliki v akontacijah dohodnine:
razlika v neto plači10 z letom 2017 = neto plača (2017) – neto plača (2016) = (3.000,00 € – 663,00 € – 508,48 €) – (3.000,00 € – 663,00 € – 533,80 €) = 25,32 €
Na letni ravni se je zavezancu z letom 2017 in mesečno bruto plačo 3.000 € neto razpoložljiv dohodek povečal za 303,84 € (25,32 € x 12 mesecev). Učinek ni zanemarljiv.
Primer 2
Pri zavezancu s 6.000 € bruto plače je bila mesečna razlika že več kot šestkrat večja kot pri predhodnem primeru. Taka višina bruto dohodkov je leta 2016 vodila do neto davčne osnove, ki je spadala v tretji davčni razred (z 41 % davčno stopnjo), zato je izračun akontacije dohodnine enak kot v primeru 1.11 Leta 2017 pa je enaka višina bruto plače vodila do neto davčne osnove, ki je spadala v četrti dohodninski razred, kjer je bila davčna stopnja 39 %.12 Zaradi spremenjene (nižje) davčne stopnje v tretjem in četrtem dohodninskem razredu je zavezanec z mesečno bruto plačo 6.000 € z letom 2017 mesečno plačal 168,98 €13 manj akontacije dohodnine. Posledično je bila tudi njegova mesečna neto plača višja za 168,98 €.
Na letni ravni to predstavlja povišanje neto dohodka za približno 2.028 €. Učinek je v tem primeru že precejšnji.
Primer 3
V primeru, ko je zavezanec prejemal mesečno bruto plačo v višini 9.000 €, se je z letom 2017 njegova mesečna neto plača povečala za 199,18 €. Čeprav je bil v obeh letih del davčne osnove obdavčen s 50-odstotno davčno stopnjo, je prišlo do zmanjšanja zneska akontacij dohodnine in povišanja neto plače. Ob pogledu na izračun akontacij dohodnine v letih 2016 in 2017 lahko hitro ugotovimo razloge za razlike:
akontacija dohodnine (2016) = 2.111,13 € + (6.735,78 € – 5.908,93 €) x 0,50 = 2.524,56 € akontacija dohodnine (2017) = 1.911,95 € + (6.735,78 € – 5.908,93 €) x 0,50 = 2.325,38 €
9 Izračune akontacij dohodnine v nadaljevanju prikazujemo samo še na drugi, krajši način.
10 Postopek izračuna neto plače je v podpoglavju 3.8.
11 Akontacija dohodnine (2016) = 385,47 € + (4.398,78 € – 1.700,00 €) x 0,41 = 1.491,97 €.
12 Akontacija dohodnine (2017) = 1.167,47 € + (4.398,78 € – 4.000,00 €) x 0,39 = 1.322,99 €.
13 Razlika v akontacijah dohodnine z letom 2017 = akontacija dohodnine (2017) – akontacija dohodnine (2016)
= 1.322,99 € – 1.491,97 € = –168,98 €.
V izračunu je različen le znesek, ki predstavlja seštevek akontacij iz predhodnih davčnih razredov (in ne zadnjega, to je petega razreda). Seštevek akontacij je manjši zaradi različnih (manjših) davčnih stopenj in dodatnega dohodninskega razreda. Razlika v akontacijah dohodnine v višini 199,18 € je ravno razlika v seštevkih akontacij med letoma 2016 in 2017, ki izhajajo iz različne dohodninske lestvice leta 2017, in sicer iz sprememb v tretjem in četrtem dohodninskem razredu. Obračun akontacije dohodnine, ki se nanaša na neto davčno osnovo, ki spada v peti dohodninski razred (kjer je obdavčitev dohodka 50-odstotna), pa na prikazane razlike nima vpliva. Prav zato se razlika v akontacijah dohodnine pri večjih bruto dohodkih od prikazanega ne bo povečevala. Letni neto dohodek zavezancev, katerih neto davčna osnova presega 70.907,20 €, z letom 2017 naraste za 2.390,16 €.14 V tem primeru gre za precejšnje povečanje neto dohodka.
S spremenjeno dohodninsko lestvico so po podatkih MF (2016h) vplivali na okoli 10 % dohodninskih zavezancev, od katerih je 80 % zaposlenih v gospodarstvu. S tem je MF zavračalo trditev, da naj bi spremembe najbolj koristile javnim uslužbencem. Navedlo je tudi, da se s spremembo lestvice razbremeni le 2 % vseh zavezancev oziroma 20.636 zaposlenih v javnem sektorju (MF 2016h).
6.1.3 Učinki spremembe na področju prejemkov iz naslova poslovne uspešnosti
S spremembo v zvezi z delom plače za poslovno uspešnost so razbremenili zavezance, ki so zaposleni v gospodarstvu. Vsem zavezancem, ki jim delodajalci izplačujejo božičnico ali trinajsto plačo, se je z letom 2017 neto dohodek povečal. MF je predpostavljalo, da bo pri izplačilu 1.000 € zaposleni prejel (letno) okoli 335 € več kot leto prej (MF 2016h).
Spremembe ZDoh-2 v povezavi z obdavčitvijo dohodkov iz naslova poslovne uspešnosti ponazarjamo na podlagi dveh primerov. Izbrali smo dva zavezanca z enako mesečno bruto plačo (1.500 €), ki sta konec leta 2016 in konec leta 2017 poleg plače prejela še del plače za poslovno uspešnost. Prvi je dve leti zapored prejel božičnico v višini 1.000 €, drugi pa v višini 1.300 €. V nadaljevanju na podlagi izračunov predstavljamo, za koliko se je z letom 2017 povišal neto dohodek takim zavezancem.
Primer 1
Prvi delavec ima mesečno bruto plačo 1.500 € in božičnico v višini 1.000 €, zato njegov decembrski bruto dohodek znaša 2.500 €. Od skupnega dohodka so se mu obračunali prispevki za socialno varnost. Višina prispevkov je bila enaka v letih 2016 in 2017, saj na tem področju ni prišlo do sprememb. Zaradi spremembe davčne obremenjenosti dela plače za poslovno uspešnost pa je leta 2017 prišlo do spremembe pri izračunu davčne osnove za
14 Letna razlika v neto plači = mesečna razlika v neto plači x 12 mesecev = 199,18 € x 12 = 2.390,16 €.
obračun dohodnine. V preglednici 9 sta prikazana postopek izračuna neto plače v obeh letih in razlika, do katere je prišlo z letom 2017, pod preglednico pa sledijo podrobnejši izračuni in pojasnila.
Preglednica 9: Prikaz učinkov spremembe obdavčitve poslovne uspešnosti z letom 2017