Iz izpisa je razvidno skupno doseganje norme delavca (94,6 %) v celoti in posami no doseganje norme po delovnih mestih.
7. 3 PROBLEMI SPREMLJANJA PROIZVODNJE
V proizvodnji je dnevno prisotnih v povpre ju 70 delavcev. Povpre na operacija v tovarni na stroju ali na ro nih delovnih mestih traja 2 uri. Izra unamo lahko tevilo delovnih listov na dan:
70 delavcev * 4 delovni listi na dan =280 delovnih listov na dan
Povpre no se izpolnjuje delovni list 2 min. Upo tevamo, da mora delavec pre teti dobre kose, izra unati as dela in nastavitve in vse to zapisati na list. Iz teh podatkov lahko izra unamo, koliko asa delavec porabi za te aktivnosti:
280 delovnih listov * 2 min = 560 min, to pa je kar 9,3 ure na dan
Teh 9,3 ure na dan predstavlja izgubljen as v neposredni proizvodnji. Vedno pa smo v proizvodnji v tekmi s asom. Zato nam teh 9,3 ure na dan pomeni precej njo asovno izgubo, katere z dodatnim asom za isto ceno ne moremo nadomestiti.
Po opazovanju porabi vna alec (delavec, ki vna a povratne informacije nazaj v informacijski sistem) v povpre ju 3 minute za delovni list. To pomeni na 280 delovnih listov840 minut ali 14 ur.
Fond mese nih ur norma delavcev je
70 delavcev * 8 ur na izmeno * 20 delovnih dni na mesec = 11200 delovnih ur na mesec Izgubljene ure na mesec zaradi pisanja listov:
9,3 ure na dan * 20 delovnih dni na mesec = 186 ur na mesec Odstotek izgubljenih ur je:
186 ur / 11200 ur = 1,66 %
Torej je 1,66% izgubljenih ur samo zaradi pisanja delovnih listov v proizvodnji pri delavcih na norma asu.
e pri tejemo e celotno asovno potrebo zaradi spremljanja, potem je:
14 ur * 20 dni = 280 ur
Skupna asovna poraba na mesec torej zna a:
186+280 ur = 466 ur
e pretvorimo 466 ur na mesec nazaj v norma delavce je to 466 ur / 20 dni / 8 ur na dan = 2,91 delavcev na mesec.
To pa je za skoraj 3 delavce na mesec izgubljenih ur.
Velik problem je tudi to, da glede na porabo ur eden vna alec ne more vnesti vseh listov, zato morata vna ati dva, kar pa stro ke podvoji.
Po dosedanjem sistemu za spremljanje proizvodnje so podatki uporabni le za pregled dose enih normativov posameznih delavcev. Torej na voljo ni nobenega podatka o dokon anih proizvodih oz. dokon anem delu.
Podatke, ki nam nudi sistem za spremljanje proizvodnje so izklju no namenjeni pregledu dose enih normativov, s tem pa tudi pregledu porabljenih ur za posamezen delovni nalog.
Ti podatki pridejo v po tev le pri obra uni pla in pri finan nemu ovrednotenju zaklju enih delovnih nalogov.
V operativni pripravi pa ni potrebnih podatkov, kateri kosi so dokon ani, koliko je narejenega, kdaj bo gotovo… Zato je potrebno sistem prilagoditi tako, da so operativni pripravi proizvodnje ti podatki dosegljivi takoj, ko je delo kon ano.
8 NOV PREDLAGANI SISTEM ZA SPREMLJANJE PROIZVODNJE V PROU EVANEM PODJETJU
8. 1 PLANIRANJE
Planiranje je zelo pomembna dejavnost, ki vpliva na uspe nost podjetja, saj se je le s kvalitetnim planiranjem mo izogniti nepredvidljivim situacijam. Zato je potrebno na delovnih mestih voditi tedensko planiranje podrobno po elementih.
Preden bi delovni nalog poslali v proizvodnjo, bi morali razvrstiti operacije na delovnih mestih (vsaj na klju nih zaradi ozkih grl) za vsak element posebej. To naj bi dolo ili vsaj za nekaj dni naprej, po mo nosti pa za eden teden. Vse operacije, ki so predvidene na stroju ( na sliki 30 je to 5333 vrtalka WEEKE) razvrstimo tako, kot je to najbolje z vidika prestavitve stroja. Logi no se zdi, da se med velikimi elementi ne bo vrtal mali element, ampak se bodo vrtali najprej veliki elementi, nato pa mali. Sprotna prestavitev iz malih na velike elemente in obratno vzame namre ve asa za prestavitev stroja, (TPZ) kot pa e prestavljamo v okviru podobnih dimenzij. Vseeno pa moramo paziti da v dokaj hitrem asu dokon amo dolo en karton, torej dokon amo vse elemente istega kartona. V spodnji tabeli programa bi se postavili na pozicijo, ki predstavlja operacijo, njeno prioriteto pa bi nastavljali z ikono. Kon en rezultat bi bilo zaporedje operacij na delovnem mestu, ki ga planiramo.
Slika 30: Prioritetno zaporedje na delovnem mestu 5333
8. 2 SPREMLJANJE PROIZVODNJE
Kot je razvidno iz obstoje ega stanja spremljanja proizvodnje, je preve izgubljenih ur in prezapleten sistem spremljanja proizvodnje. Najslab e pa je to, da planiranje ne dobi potrebnih povratnih informacij.
Sistem bi moral biti bolj prilagodljiv in enostaven, informacije pa uporabne za operativno pripravo in planiranje. e ho e sistem zagotoviti te podatke jih mora zajemati na samem delovnem mestu tako, da bi takoj ob kon anju dolo ene faze oz. operacije videli v informacijskem sistemu, kaj je narejeno in kaj ne. Problem je torej veliko izgubljenega asa z obstoje im sistemom za spremljanje proizvodnje in veliko nepotrebne dokumentacije, ki je sicer te ko obvladljiva.
Potrebne posodobitve sistema je mo no izvesti z naslednjimi ukrepi:
1. V proizvodnji bi morali postaviti terminale oz. ra unalnike povezane v mre o informacijskega sistema.
2. Podatki o spremljanju proizvodnje bi se morali zajemali na samem delovnem mestu.
3. Informacijski sistem bi moral imeti enostavnej o masko za vnos spremljanja.
4. Dokument »spremnica« in dokument »delovni list« bi morala biti zdru ena.
5. Posodobitev informacijskega sistema bi morala iti v smer »pregleda gotovih elementov«.
8. 2. 1 Terminali
V proizvodnji bi bilo potrebno postaviti terminale oz. ra unalnike povezane v mre o informacijskega sistema, ker bi se zajemali podatki na samih delovnih mestih. Postavitev terminalov mora biti taka, da delovno mesto ne bi bilo oddaljeno ve kot 30 metrov od terminala, da potreben as za hojo od delovnega mesta do terminala ne bi bil prevelik.
Sam vnos bi se izvajal v okviru transporta, ki je e zajet v postavljenem normativu.
Terminali ne smejo biti oddaljeni od klju nih delovnih mest npr: 5307 – strojna proga 2, 5310 – CNC Homag, 5333 vrtalka WEEKE ve kot 10 metrov.
Po izra unu bi morali postaviti v celotni tovarni pet terminalov oz ra unalnikov s pripadajo o opremo (tiskalnik, opti ni italnik…(slika 24)) .