Primerjava rezultatov analize s teoreti č nimi izhodi šč i

Pri izvajanju poglobljenih intervjujev s proučevanimi podjetniki smo poskušali njihove odgovore razumeti v kontekstu ugotovitev, ki smo jih izluščili med proučevanjem strokovne in znanstvene literature in so opisani v prvem delu tega magistrskega dela. Skladno s tem smo podjetnikom zastavili tudi številna podvprašanja, s katerimi smo se prepričali, ali njihovi odgovori ustrezajo opisom dogajanja, kot so to opisali avtorji proučevanih znanstvenih del, obenem pa smo ugotavljali tudi odstopanja, ki bi morda lahko bila posledica posameznega primera, lahko pa tudi specifičnosti regije, iz katere prihajajo proučevani podjetniki. Izsledki po primerjavi teoretičnih izhodišč, stanja v Evropi, ZDA in v regiji ter naših proučevanih primerov so bili v določenih dejavnikih celo presenetljivi, saj kažejo na to, da kljub temu, da v regiji Srednje Evrope panoga tveganega kapitala in nasploh start-up okolje nimata tako dolge zgodovine delovanja kot v Zahodni Evropi, da ne govorimo o ZDA, se prakse investitorjev in podjetnikov na tem področju ne razlikujejo bistveno med sabo. Odgovori podjetnikov so bili tako tudi skladno z ugotovitvami o razmerah na trgih tveganega kapitala v ZDA, v Evropi in v Srednji Evropi, katere smo predstavili v poglavjih 2.5, 2.6 in 2.7.

Podjetniki so namreč potrdili, da v regiji obstaja dovolj kapitala za podjetja v semenskih fazah in v zgodnjih fazah rasti, medtem ko si morajo podjetja v poznejših razvojnih fazah investitorje iskati predvsem izven regije. V teoretičnem delu magistrske naloge smo večkrat poudarili pomen delujočega podjetniškega ekosistema v posameznem lokalnem okolju, kar poudarjajo številni avtorji, med njimi Jeng in dr. (2000). Ugotovili smo, da se podjetniško okolje v regiji pomembno spreminja in razvija na bolje, saj so imela podjetja, ki so zbirala kapital v letih pred 2010, bistveno slabše mnenje o delovanju okolja in znanju, ki ga je bilo mogoče črpati iz lokalnega okolja kot podjetja, ki so zbirala kapital v letih kasneje. Še vedno se lokalno okolje po mnenju podjetnikov ne more primerjati z uveljavljenimi start-up centri, zato jih je kar nekaj od njih tudi poiskalo mesta v mednarodnih podjetniških pospeševalnikih

v Londonu in Berlinu, kar je skladno z navedbami v uvodu v to magistrsko nalogo, kjer smo predstavili rangiranje start-up centrov na globalnem nivoju in njihovo priljubljenost med podjetniki. Pregled stanja v Srednji Evropi iz poglavja 2.7 tudi izpostavlja boljšo razvitost investitorjev, ki so specializirani na semenske faze razvoja podjetij in zgodnje razvojne faze, medtem ko kaže na slabšo pokritost investitorjev v zrelejših fazah razvoja podjetij. Naša proučevana podjetja so te navedbe potrdila, saj smo s pomočjo njihovih odgovorov prišli do skupnih ugotovitev, da si je treba trenutno kapital za financiranje kasnejših faz razvoja tovrstnih podjetij poiskati v razvitejših podjetniških okoljih izven regije.

Pri primerjavi med teoretičnimi dognanji in praktičnim delom raziskave smo želeli priti do odgovorov na naši ključni raziskovalni vprašanji iz te magistrske študije. Torej:

− Katere so optimalne poti do financiranja rasti tehnoloških podjetij iz Srednje Evrope?

− Ali na vrsto financiranja vpliva razvojna faza posameznega podjetja?

Naši izsledki iz poglobljenih intervjujev s proučevanimi podjetji so skladni z vrsto teoretičnih izhodišč o optimalnih načinih financiranja tehnoloških podjetij. Tako denimo odgovori proučevanih podjetij na vprašanje o ključnih komponentah investitorjev v teh razvojnih fazah, ki jih iščejo podjetniki, ustrezajo navedbam Keuschnigga (2004), da so ključne sestavine za uspešnost razvoja start-up podjetij predvsem delujoči start-up ekosistemi (znanje), dostop do financiranja in mentorstvo investitorjev portfeljskim podjetjem. Odgovori na naša vprašanja so potrdili tudi navedbe Wintona in Yeramillija (2008) o tem, da se bo podjetnik odločil, ali bo sprejel kapital ali ne, predvsem na podlagi njihovih pričakovanj o stopnji kontrole, ki jo investitor želi imeti v podjetju in posledično njegovem vplivu na podjetnika. Podjetnik Y denimo ni želel sprejeti pogojev investitorja, ker so se mu zdeli preostri in je raje odstopil od transakcije.

Odgovori podjetnikov tudi ustrezajo klasifikaciji Rande in Rhodes-Knopf (2015) o stopnjah razvoja podjetij in njim ustrezne vrste financiranja, ki so jim na voljo. Odgovori podjetnikov o vrstah financiranja, ki so jih uspeli zbrati in o tem, v kateri razvojni fazi so bili v času, ko so zbrali kapital, so praktično v celoti skladni z navedami avtorjev. Enako so odgovori podjetnikov, ki so se v času zbiranja nahajali v zgodnjih razvojnih fazah, tudi potrdili navedbe Whitehouse (2015) o tem, za kaj so sploh iskali kapital. Internacionalizacija poslovanja, obratni kapital za nemoteno delovanje in optimizacija poslovnega modela so bili najvišje razvrščeni dejavniki. Če primerjamo ugotovitve avtorjev o tem, kako se spremenijo odnosi v podjetjih, ter poslovna kultura po prejemu investicije z navedbami naših proučevanih podjetnikov, zoper pridemo do presenetljivo skladnih zaključkov. Odgovori podjetnikov, ki so zbrali kapital v določeni razvojni fazi, so praktično navedli enake spremembe v korporativnem upravljanju in poslovnih kulturah v njihovih podjetnikov, kot jim jih gre pripisati, sodeč po navedbah avtorjev Admati in Pfeiderer (1994). Pri tem je praktični del raziskave nekoliko zaostal za teoretičnim delom, ker ni bilo mogoče ugotoviti skladnosti obeh modelov za podjetja v zrelejših razvojnih fazah, saj na trgu ni bilo mogoče najti primernih

sogovornikov iz podjetij, ki bi že prejela tovrstne vire financiranja. Preprosto teh podjetij v proučevani regiji ni na pretek, do tistih, ki pa obstajajo, pa je izredno težko priti in od njih dobiti odgovore na tovrstna, pogosto občutljiva vprašanja.

Ob koncu tega sklopa podajamo še dva zaključka primerjave teoretičnega in praktičnega dela magistrske naloge: Titman in Wessels (1988) navajata sklade tveganega kapitala, ki investirajo v zgodnjih razvojnih fazah kot najbolj aktivne izmed vseh vrst investitorjev. Naše ugotovitve na podlagi odgovorov podjetnikov to potrjujejo, saj so slednji mnenja, da so investitorji v semenskih fazah bistveno manj zahtevni pri njihovih pričakovanjih po poročanju in nasploh bistven manj aktivni kot skladi, ki investirajo v zgodnjih razvojnih fazah. Druga zaključna primerjava pa se nanaša na navedbe Hsu (2006), da je izrednega pomena aktiven odnos med podjetnikom in investitorjem, ker z njim zmanjšamo tveganja investicije. Večina vprašanih podjetnikov je poudarila aktivnost njihovega odnosa z investitorjem in sprotno obveščanje o napredkih in težavah v podjetjih. Po njihovih besedah se jim zdi to ključno z vidika poštenega odnosa z investitorjem in posledično njegovo voljo po dodatnih vlaganjih v podjetje v primeru, da se pojavi potreba po tem.

Glede na teoretična izhodišča in glede na odgovore posameznih vprašanih podjetnikov smo proučevane dejavnike ocenili glede na njihovo pomembnost pri procesu zbiranja kapitala in tudi poudarili dejavnike, ki po našem mnenju ključno pripomorejo k uspehu pri zbiranju kapitala za rast start-up podjetij. Na drugi strani smo izpostavili tudi dejavnike, ki po našem mnenju najbolj negativno vplivajo na odločitev investitorjev pri njihovi presoji investicijskih priložnosti.