Priporoèila za nadaljnje delo

Delovni zvezek 2/2007 UMAR

Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Razprava

proizvodnje v primeru nadaljevanja standardne sheme, kot tudi v primeru uveljavitve regionalnih plaèil.

5.4 Priporoèila za nadaljnje delo

Da bi poveèali zanesljivost napovedi, bi kazalo delo nadaljevati v veè smereh.

Poveèali bi lahko število obravnavanih kmetijskih proizvodov. V analizo in napoved bi kazalo vkljuèiti še predvsem tiste proizvode, ki ustvarjajo visoke dodane vrednosti, s èimer bi poveèali delež zajete skupne dodane vrednosti v celotni dodani vrednosti slovenskega kmetijstva. Vkljuèiti bi kazalo še predvsem sadjarstvo, vinogradništvo in zelenjadarstvo, èeprav so ravno ti sektorji zaradi razmeroma velikih nihanj pridelka med posameznimi leti za napovedovanje izjemno problematièni.

Prouèili in upoštevali bi lahko vpliv plaèil iz drugega stebra na obseg proizvodnje in s tem na ekonomski položaj in dodano vrednost prouèevanih proizvodov. Predpostavili smo, da na odloèitev proizvajalcev o obsegu in intenzivnosti proizvodnje vplivajo dosežene cene proizvodov na trgu in (v predpostavljenem deležu) neposredna plaèila proizvajalcem, vplive plaèil iz politike razvoja podeželja pa smo zaradi poenostavitve izraèuna zanemarili. Primerno upoštevanje teh plaèil bi izboljšalo zanesljivost rezultatov.

Upoštevali bi lahko možnost poveèevanja deleža kmetijske proizvodnje z višjo dodano vrednostjo. Slovenska kmetijska politika vse bolj poudarja nujnost veèje usmeritve kmetijske proizvodnje na podroèja, kjer ima Slovenija konkurenène prednosti in kjer se poveèuje tudi povpraševanje. Naèrtovano je, da bi se v naslednjih desetih letih delež ekoloških kmetij v Sloveniji poveèal z zdajšnjih 2 % na 15 %, delež ekološko obdelanih kmetijskih zemljišè z zdajšnjih 5 % na 20 % odstotkov, delež ekoživil slovenskega porekla na slovenskem trgu pa z zdajšnjih manj kot 1 % na 10 % (MKGP, 2005). Ker so cene tako pridelanih proizvodov na trgu tudi do nekajkrat višje od pridelanih na konvencionalni naèin, bi se s tem zvišala tudi njihova dodana vrednost.

Poleg ponudbene strani bi lahko prouèili tudi stran povpraševanja na kmetijskih trgih, ki jo je prvotni model APAS že vkljuèeval, mi pa se je nismo lotili. To bi omogoèilo tudi prouèevanje gibanj blagovne menjave kmetijskih proizvodov z drugimi državami. Pomembnost napovedovanja povpraševanja poveèuje dejstvo, da reformirana kmetijska politika z uvajanjem proizvodno nevezanih podpor odpira pot rasti za proizvodnjo, ki ima najboljše možnosti za dobro prodajo na trgu.

Gibanje dodane vrednosti kmetijstva bi kazalo poskusiti napovedati še z drugimi metodami dela. Ker pri ekonometriènih metodah predstavlja glavno oviro za nadaljnji razvoj in izboljšanje rezultatov prekratka èasovna vrsta statistiènih podatkov, ki bo zagotvo prisotna in nerešljiva še nekaj èasa, bi kazalo izkoristiti še druge vire informacij. Ena takšnih so izdelane nacionalne output – input tabele, ki nudijo dodatne možnosti za širše razumevanje, analiziranje in napovedovanje dogajanj na kmetijskih trgih, predvsem v odvisnosti od dogajanj na trgih ostalih dejavnosti gospodarstva.

Kazalo bi prouèiti možnost napovedovanja dodane vrednosti kmetijstva na agregatni ravni dejavnosti. Na podlagi naše metode dela smo lahko pripravili napoved ponudbe desetih po deležu najpomembnejših kmetijskih proizvodov in s tem le nakazali grobo oceno smeri razvoja agregatne dodane vrednosti kmetijske dejavnosti. S pristopom, ki bi temeljil na agregatnih podatkih, bi lahko pridobili ustreznejše rezultate za napovedovanje dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva na agregatni ravni.

6 Sklepi

Na podlagi opravljenega dela lahko zakljuèimo predvsem naslednje:

• Razvili smo razmeroma enostavno orodje za grobo napovedovanje letnih sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji v tekoèem srednjeroènem obdobju. Po dveh predhodno že razvitih modelih, iz katerih je sestavljen, smo ga poimenovali model APAS/ABTA.

• Prvotni model APAS smo posodobili z novejšimi podatki, ga nekoliko priredili za potrebe napovedovanja dodane vrednosti na letni ravni ter preverili ustreznost odgovarjajoèih cenovnih elastiènosti in trendov.

• Raèune ABTA smo uporabili za ugotavljanje razmerja med vrednostjo obravnavane proizvodnje in ustreznimi vrednostmi vmesne porabe.

Z izgrajenim modelom lahko pripravimo napovedi obsega pridelave, njene vrednosti v proizvajalèevih in osnovnih cenah, vrednosti vmesne porabe in bruto dodane vrednosti;

• Model omogoèa napovedovanje za deset vrednostno najpomembnejših kmetijskih sektorjev, in sicer pšenice, koruze, jeèmena, sladkorne pese, mleka, goveda, prašièev, perutnine, drobnice in jajc. Razvili smo razlièico dela, s katerim je omogoèeno tudi seštevanje dodanih vrednosti posameznih sektorjev in s tem pridobivanje skupne letne vrednosti in rasti dodane vrednosti obravnavanih kmetijskih sektorjev;

• Glavno omejitev pri razvijanju modela je predstavljalo pomanjkanje zanesljivih in predvsem dovolj dolgih èasovnih vrst statistiènih podatkov, ki bi omogoèale ekonometrièno ocenjevanje vpliva posameznih dejavnikov na obseg obravnavane proizvodnje. Na ta problem je opozarjal že avtor prvotnega slovenskega modela APAS, ki je zato rešitve, podobno kot mi, iskal predvsem s pomoèjo navedb iz literature, logiène presoje in poenostavitve povezav;

• Kmetijska proizvodnja je v najveèji meri odvisna od cenovnih ravni na posameznih kmetijskih trgih ter od finanènih pomoèi kmetijskim pridelovalcem, ki sta v modelu eksogena podatka. V nalogi smo izraèunali prièakovane spremembe za tri razlièna okolja kmetijske politike. Rezultati so pokazali, da lahko v vseh treh opazovanih okoljih prièakujemo znižanje realne dodane vrednosti kmetijstva v tekoèem srednjeroènem obdobju. Najmanjšo spremembo dodane vrednosti bi beležili pri nadaljevanju standardne sheme (do leta 2013 glede na leto 2005 za okoli èetrtino), nekoliko veèjo pri uveljavitvi èiste regionalne sheme plaèil (za okoli polovico, predvsem zaradi spremembe neposrednih plaèil v proizvodno nevezane, ki v nasprotju s prvimi niso sestavni del dodane vrednosti), najveèje zmanjšanje pa seveda v pogojih prostega trga, ko bi že v letu 2010 dosegala negativne vrednosti;

• Pridobljene rezultate napovedi gospodarskih aktivnosti smo primerjali z nekaterimi objavljenimi rezultati drugih avtorjev, pridobljenimi z drugimi metodami dela. Ugotovili smo precejšnjo stopnjo sorodnosti med njimi. Ker so se rezultati njihovih napovedi v preteklosti v precejšnji meri uresnièili, lahko sklepamo, da ugotovljene sorodnosti med napovedmi prispevajo tudi k veèji verodostojnosti rezultatov našega dela;

81

Delovni zvezek 2/2007 UMAR

Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji Sklepi

• Rezultati naloge potrjujejo vse tri postavljene hipoteze o spremembi dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji, in sicer:

• vstop Slovenije v Evropsko unijo ni povzroèil izrazitih sprememb v dodani vrednosti dejavnosti kmetijstva na agregatni ravni in jih v naslednjih letih do uvedbe reformirane politike niti ne prièakujemo.

Spremembe, ki so se zgodile v zadnjih letih, so bile v najveèji meri posledica spremenjenih vremenskih razmer;

• izbrana shema neposrednih plaèil in èas uvedbe reforme bosta razmeroma moèno vplivala na rast dodane vrednosti slovenskega kmetijstva, v najveèji meri zato, ker proizvodno nevezana plaèila za razliko od proizvodno vezanih niso njen sestavni del;

• pomen kmetijstva v Sloveniji, merjenega kot delež njegove dodane vrednosti v skupnem gospodarstvu, se bo še naprej zniževal. To bo predvsem posledica razvoja nekmetijskih dejavnosti, pa tudi zniževanja dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva.